Recesija v obliki dvojnega ali trojnega V?

Podatki o porabi električne energije (EE) v realnem času ilustrirajo, kako se je okrevanje v obliki Nikejeve kljukice do sredine oktobra, ko je poraba EE za lansko v istem tednu zaostajala le še za 1%, po vnovičnem lockdownu sprevrglo v recesijo z dvojnim dnom (v obliki črke W). Dobra novica je le ta, da ima za razliko od pomladnih mesecev sedanji lockdown bistveno manj negativne ućinke na gospodarsko dejavnost. Med aprilom in sredino maja smo beležili padec porabe EE med tednom za 15% do 18%, tokrat pa je upad porabe EE manjši le za okrog 5%. Industrija in večina gospodarstva deluje na polnih obratih, problem so samo storitvene panoge, ki temeljijo na kontaktu s strankami, ki jih je vlada zaprla.

Glede na to, da je v prvih treh četrtletjih slovenski BDP upadel za 6% glede na isto obdobje lani, je mogoče za letošnje leto pričakovati skupen upad BDP za okrog 7% do 7.5%.

Poraba EE_15122020

Trenutno vsakršne prognoze glede gospodarske rasti za naslednje leto mejijo na šloganje iz kart. Zaenkrat ni jasno niti to, kdaj se bo izpel drugi val epidemije, saj v večini EU držav ukrepi ne primejo, ter kako drastičen in dolg bo lockdown, ki ga bodo države zahodno in severno od nas uvedle še pred božičnimi prazniki. Če bi se drugi val izpel konec februarja, pa je kmalu za tem pričakovati še tretji val, saj cepiva očitno ne bo dovolj za vso prebivalstvo. To pa seveda pomeni, da se nam lahko recesija v obliki črke W sprevrže v recesijo v obliki trojnega V.

To pa pomeni, da bodo morale centralne banke širom razvitih držav svoje enormne digitalne bilančne vsote še dodatno napihniti. Samo ECB je do sedaj za pomoč državam pri boju proti epidemiji (program PEPP) dala na voljo za 1,850 milijard evrov (dodatno k skoraj 2,700 milijardam evrov, namenjenih za reševanje posledic pretekle finančne krize, (program PSPP). ECB s tem imaginarnim denarjem na finančnih trgih odkupuje državne obveznice in s tem financira proračune držav. Dobro pri vsem tem je le to, da je verjetnost, da bodo države morale kdaj ta dolg vrniti, dokaj nizka. Danes ECB (nacionalne centralne banke, vsaka za svojo državo) vse dospele obveznice iz prvega programa (PSPP) takoj nadomesti z odkupom  novih obveznic iste države. V pandemskem programu (PEPP) pa je ročnost eligible obveznic določena na praktično 31 let (30 let + 364 dni). Slednje pomeni, da državam teoretično tudi do 30 let ne bi bilo treba vrniti sposojenega denarja. Vmes pa samo plačujejo obresti, ki pa so ekstremno nizke.

No, in če se danes države zadolžijo zelo dolgoročno (na 30 let) in “zaklenejo” nizko obrestno mero, lahko ne samo poceni financirajo razvojne projekte, katerih donos g bo bistveno večji od obrestne mere r (g > r) ter s tem teoretično celo znižujejo javni dolg glede na BDP, pač pa jim tega denarja morda celo nikoli ne bo treba vrniti (če bi ECB ob dospelosti državnih obveznic te nadomestila z novimi obveznicami istih držav).

%d bloggers like this: