Bine Kordež,

Pred dnevi je Jože na blogu objavil članek o strukturi relativno visoke rasti BDP v letošnjem prvem polletju z naslovom Kaj poganja slovensko rast: Posli oplemenitenja v farmaciji ali keynesianizem? V tekstu je posebej izpostavil dilemo glede vpliva mednarodne menjave pri izračunu rasti BDP po izdatkovni metodi, vseeno pa je v zaključkih upošteval uradni prikaz SURS-a. V njem je prispevek domače potrošnje zelo visok, saldo mednarodne menjave pa zaradi učinka višje rasti uvoza, negativen.

Gre za dileme glede prikaza strukture rasti BDP, ki ima v majhnih ekonomijah lahko zelo velik vpliv. V ZDA ali na Kitajskem, pa tudi v Nemčiji, kjer je njihova blagovna menjava s tujino glede na višino BDP precej nižja, je ta učinek bistveno manj pomemben. V čem je težava?

Prikaz posamezne vrste potrošnje v strukturi BDP namreč zajema tudi uvozno komponento, torej dodano vrednost domače proizvodnje ter uvoženo blago in storitve. Ta uvoz se potem na koncu izračuna odšteje v skupni številki in to praviloma od izvoza in tako dobimo saldo blagovne menjave. Za izračun dejanskih učinkov k rasti BDP bi morali uvozno  komponento (delež uvoženega blaga in storitev) odšteti pri vsaki posamezni potrošnji in s tem dobili njen dejanski prispevek. Ker tako opredeljeno višino uvoza lahko samo ocenimo, SURS tega v skladu z mednarodno metodologijo ne dela, temveč uvoz odšteje v eni postavki in tako prikaže praviloma višje prispevke domače potrošnje (če so pozitivni).

Konkretno – če bi v nekem kvartalu prebivalci (zasebna potrošnja) kupili zelo veliko uvoženih avtomobilov (denimo 1 % povečanja celotnega BDP), bi to na eni strani povečalo zasebno potrošnjo za ta odstotek, na drugi strani pa obseg uvoza, kar bi odšteli in rasti BDP v bistvu ne bi bilo. Nakup uvoženih avtomobilov zasebnikov namreč ne poveča BDP, ne poveča dodane vrednosti ustvarjene v državi (razen v delu davkov ter zaslužkov uvoznikov) in zaradi tega celotni BDP v tem kvartalu ni porastel. Tudi SURS rasti BDP ne beleži, prikaže pa povečanje zasebne potrošnje za 1 % BDP in istočasno znižanje za ta odstotek zaradi povečanja uvoza, ki se odšteva.

Še bolj drastično se bo to na primer odrazilo, ko (če) bomo gradili JEK2 in denimo v nekem kvartalu uvozili proizvodni agregat, katerega vrednost bo npr. 10 % BDP. Uradno se bodo povečale investicije za te odstotke in verjetno bomo brali komentarje o visoki investicijski aktivnosti v državi. Nato pa bo SURS ta znesek prištel k uvozu, ki za enak znesek zmanjšuje BDP in ta se zato ne bo povečal. Prikazan pa bo visok negativni saldo blagovne menjave države, kar bo prav tako sprožilo dodatne komentarje. A uvoz neke velike naložbe dejansko ne vpliva na ustvarjeno dodano vrednost v državi, na BDP in ti  komentarji bodo v bistvu  odveč. Ker pa tega praviloma ne upoštevamo, bodo seveda vseeno prisotni.

Glede na omenjene dileme smo poskušali narediti oceno rasti BDP na način, da smo uvozno komponento odšteli pri posamezni potrošnji oz. ustvarjanju BDP (pri zasebni potrošnji, potrošnji  države, investicijah ter izvozu). To so seveda samo ocene, ki sicer temeljijo na daljši časovni vrsti in lahko tudi odstopajo nekaj desetink odstotka, a vseeno so bolj točne kot pa prikazani uradni podatki o rasti domače potrošnje in izvoza. V tabeli prva dva stolpca prikazujeta rast BDP v prvem in drugem kvartalu letošnjega leta glede na isti kvartal leta 2025 in sicer na način kot ga je objavil SURS. Druga dva stolpca pa nimata posebej prikazanega uvoza, temveč smo ocenili, koliko uvoza se nanaša na posamezno vrsto domače potrošnje in izvoza in prikazali samo “čisto” potrošnjo in izvoz brez deleža uvoženega blaga.

Tabela:  Rast BDP v prvem polletju 2026

Po tem drugem izračunu zasebna potrošnja v letošnjem letu ni vplivala na rast BDP, ker naj bi vse povečanje potrošnje letos temeljilo pretežno na potrošnji uvoženega blaga. Tudi potrošnja države je nekaj nižja kot uradni podatek (rast 0,9 %), investicije pa niti ne. Le-te so dejansko prispevale najmanj polovico k rasti letošnjega BDP. Pomemben pa je z rdečo označen podatek o saldu blagovne menjave po prikazu SURS ter samo izvoza, če odštejemo oceno uvoženega materiala in storitev. Po tem izračunu je prispeval izvoz v drugem kvartalu 1,9 % k rasti BDP, kar je zelo pomemben podatek in postavlja v nekoliko drugačno luč objavljene rezultate o gospodarski rasti Slovenije letos. Uradni podatek SURS-a namreč pokaže negativni učinek blagovne menjave s tujino, kar se potem hitro razume (in tolmači), da izvoz ni prispeval k rasti BDP. A njegov učinek kaže, da je bil kar visok in da letošnja ugodna rast ne temelji samo na spodbujanju domače potrošnje in rasti plač.

Kot omenjeno, so navedene številke seveda samo ocene, ki lahko tudi nekoliko odstopajo – a vseeno gre za pomembno drugačno oceno o strukturi gospodarske rasti Slovenije kot izhaja iz uradnih in običajnih komentarjev. Povečan izvoz gospodarstva je namreč dodatno dvignil rast BDP, kar je vsekakor pozitivni trend. Drži pa tudi, da je bila visoka rast zasebne potrošnje, a to predvsem v segmentu potrošnje uvoženega blaga, kar pa na skupni porast BDP, na višjo ustvarjeno dodano vrednost, ni veliko vplivalo.

Ob tej pomembno drugačni oceni rasti BDP, pa sta zanimiva še dva podatka, ki mogoče tudi odstopata od običajnih komentarjev in ocen BDP. Pri teh komentarjih je seveda potrebno poudariti, da temeljijo  na uradnih izračunih BDP za katere verjamemo, da so pravilni in da ne bo prišlo do kake kasnejše večje korekcije. Če se spomnimo, je SURS za leto 2022 najprej izračunal visoko, 5,4-odstotno rast, kasneje (avgusta 2023 ob reviziji), pa so  izračunali, da je bila rast dejansko le 2,5 %, torej več kot pol manj (pretežni del popravka se je nanašalo na prvo polletje s korekcijo med 4 in 5 odstotkov).

Vemo, da se letos posebej izpostavlja rast plač v javnem sektorju. Sredstva za zaposlene v javnem sektorju po izračunih dohodkovne metode BDP so se nominalno res povečale kar za 11,5 %, v zasebnem sektorju pa 6,2 %. Pri teh podatkih sta pomembna dva vidika. Prvič, da so se kljub visoki rasti skupni sredstev za zaposlene (7,5 %), v drugem kvartalu dobički (poslovni presežek) povečali še bolj (10,3 %), v celotnem polletju pa enako kot plače, za skupaj 7,5 %. Po prvih izračunih Statističnega urada je torej visoka gospodarska rast omogočila tako višje prejemke ljudi kot tudi višje zaslužke podjetnikov, če gledamo podatke tudi nominalno, brez izločitve rasti cen.

Omenjena visoka rast plač v javnem sektorju pa statistično vseeno ni povzročila visoke realne rasti BDP. Zaradi veljavne metodologije, se namreč pri izračunu realne višine dodane vrednosti v javnem sektorju (šolstvo, zdravstvo, javna uprava) kot deflator upošteva rast plač. Zaradi tega je bil prispevek rasti plač v javnem sektorju le 0,3 % v skupni rasti omenjenih 5,0 % rasti BDP v drugem kvartalu. BDP torej po stalnih cenah ni rastel zaradi povečanih plač v javnem sektorju. K visoki rasti BDP v višini 5,0 % v drugem kvartalu so tako ob nekaj višjih davkih, po okoli en odstotek prispevale industrija, trgovina, gradbeništvo ter ostale storitve, če gledamo gospodarsko rast preko dejavnosti.

Na koncu omenimo še posle oplemenitenja, ki jih prav tako izpostavlja Jože v svojem članku. O dogajanjih na področju uvoza in izvoza oplemenitenega blaga sem tudi sam podrobneje pisal v članku lanskega decembra (https://damijan.org/2025/12/18/nenavadna-eksplozija-slovenskega-izvoza-kaksen-je-pravzaprav-pravi-izvoz-slovenije/). Švicarji namreč preko Slovenije uvažajo in izvažajo farmacevtske surovine in izdelke, deloma tudi iz Kitajske in Indije in sicer v obsegu polovico siceršnje blagovne menjave Slovenije. Tako visoki zneski v precejšnji meri rušijo podatke o dejanski blagovni menjavi Slovenije. Na žalost SURS teh poslov ne prikazuje ločeno od ostale menjave in potem prebiramo tekste in komentarje (tudi vladnih predstavnikov), kako  je Švica naš največji trgovinski partner ali kako smo na svetu med prvimi po obsegu izvoza zdravil. Dejansko gre samo za posle dodelave z nekim minimalnim zaslužkom za Slovenijo. Glede na vse razpoložljive podatke se celo odpira vprašanje, če to blago res tudi fizično prihaja v Slovenijo. Gre namreč za preko 20 mrd eur blaga letno, celotni izvoz in uvoz brez teh poslov pa se gibljeta okoli 40 mrd eur.

Zneski so torej res ogromni in rušijo statistiko blagovne menjave Slovenije, a tega prometa SURS pri izračunu BDP ne upošteva, temveč samo neposredne zaslužke, ki se mogoče gibljejo v višini nekaj sto milijonov eur (točnega podatka ni na  voljo). Tudi Banka Slovenije pri oblikovanju plačilne bilance ta promet izpušča in po njihovi evidenci je potem Švica šele 16. trgovinski partner Slovenije (prvi je seveda Nemčija). Pri teh podatkih imamo torej v državi  kar precej zmede in na žalost  tudi napačnih tolmačenj, a k sreči to nima večjega vpliva na dejanski gospodarski položaj države, pa tudi ljudje se s tem ne ukvarjajo preveč.

Pri gospodarski rasti pa lahko samo še enkrat ponovimo, da je visoka rast BDP v prvem polletju v precejšnji meri tudi rezultat izvoza in ne samo domače potrošnje, kar bi lahko sklepali na osnovi objave podatkov in komentarjev s strani SURS-a. Do takšnih rezultatov pridemo, če uvoz blaga in storitev razporedimo po posameznih vrstah potrošnje. Povečanje gospodarske rasti tudi na osnovi izvoza je vsekakor pozitiven kazalec in samo upamo lahko, da nas ne čaka kako presenečenje s korekcijo izračunov v kasnejših obdobjih.