Globalna epidemija korona virusa je v začetni fazi svetovno gospodarstvo prizadela kot ponudbeni šok. Zaradi zaprtja nekaterih kitajskih regij in upada kitajske industrijske proizvodnje je posledično prišlo do prekinitev v globalnih oskrbovalnih verigah. Če pri sestavljanju avtomobila, ki ima okrog 20,000 sestavnih delov, manjka samo eden, se lahko celotna proizvodnja Volkswagna ali Renaulta zaustavi. Kar se je tudi zgodilo. Ko je virus okužil tudi Evropo in ZDA in je bilo potrebno ljudi zapreti v karantene za skoraj dva meseca, se je ponudbeni šok razširil še na zahodu. Takoj za tem, ko so ljudje ostali doma, ko so nekateri izgubili službe, drugi pa bili poslani na čakanje, se je ta šok prelevil v povpraševalnega.

Ključen problem je v povečanju negotovosti, ki začetni ponudbeni šok spremeni v globok in trajni povpraševalni šok. V prvi fazi po epidemiji potrošniki zaradi povečane negotovosti, povsem racionalno iz njihovega osebnega stališča, zmanjšajo potrošnjo trajnih dobrin in naložb. Potrošniki iz previdnosti odložijo nakupe denimo pralnih strojev in avtomobilov, preložijo investicije in ne gredo na dopust. Ta velik padec povpraševanja pa izsuši denarne tokove podjetij in sproži stečaje podjetij. V naslednji fazi močan porast brezposelnosti povzroči, da dohodki iz dela močno upadejo, povpraševanje dodatno upade, kar negotovost v celotnem gospodarstvu še dodatno poveča. Mehanizem povpraševalnega šoka se tako razvije v začarano spiralo, ki zajame celotno gospodarstvo in ki začetni šok še poglablja in podaljšuje.

Nadaljujte z branjem→

Moja nekdanja himna. Moja večna himna. Prava pesem za ta teden. Našponan.

.

Nadaljujte z branjem→

Tilen Artač je ujel duh časa:

Pustite me, meni se bo zmešal’

Na Krku ‘mam paušal.

…

Pustite me mimo vrste direkt

Čez pol ure ‘mam trajekt.

Za dogmatike in libertarne fanatike pa še moj decembrski tekst o upravičenosti izbire tujih izvajalcev pri gradnji naše infrastrukture.

Nadzorni svet DARS je prejšnji teden potrdil izbor najugodnejšega ponudnika za izgradnjo druge cevi predora Karavanke. Izbran ponudnik Cengiz Group iz Turčije, ki naj bi drugo cev izgradil za 98.5 mio evrov, je bil tudi po pogajanjih za slabih 6% cenejši od drugega najugodnejšega ponudnika (konzorcij podjetij Kolektor CGP, Riko in turški Yapi Merkezi) in za slabih 17% cenejši od tretjega najugodnejšega ponudnika (konzorcij podjetij Implenia iz Avstrije in Švice ter CGP Novo mesto). S to izbiro je DARS, na prvi pogled, uspel na najbolj racionalen način (z dodatnimi pogajanji) izbrati cenovno optimalno ponudbo.

Izbira je bila morda cenovno optimalna za DARS. Vendar pa ni bila optimalna tudi iz vidika Slovenije, se pravi iz vidika celotnih makroekonomskih, zaposlitvenih in fiskalnih učinkov za Slovenijo. V nadaljevanju bom v petih točkah pokazal, zakaj izbira tujega ponudnika, čeprav je najcenejši, ne pomeni nujno tudi optimalne izbire za državo.

Nadaljujte z branjem→

Nekdanji Clintonov finančni minister Larry Summers (sicer nečak slavnega nobelovca Samuelsona in nekdanji dekan Harvarda) ima sicer na vesti nekaj temnih madežev, od podpore sporazumu NAFTA, servilnosti finančnemu sektorju do deregulacije ameriškega bančnega sistema, kar je bila osnova za veliko finančno krizo 2008. Vendar mu je šteti v plus, da zna analizirati situacijo in revidirati stališča. Tokrat je v intervjuju za The American Interest govoril tudi o regulaciji globalizacije in “odgovornem nacionalizmu”.

Pri tem moram dodati, da se mi njegova analiza stanja zdi odlična, njegovi predlogi za reševanje problema pa niso ravno prepričljivi oziroma so dokaj mlahavi. Sploh v primerjavi s predlogi Danija Rodrika, ki govori o tem, da je globalizacijo potrebno uravnavati prek različnih zahtevanih standardov. Denimo, prek spoštovanja prepovedi glede dela otrok, spoštovanja standardov glede varstva pri delu, spoštovanja zahodnih okoljskih standardov itd. Vzpostavitev teh standardov v mednarodni trgovini bi v precejšnji meri odpravila ali omilila socialni in okoljski dumping podjetij iz Azije.

To bi bil odgovorni ekonomski nacionalizem.

TAI: You’ve written about the need for “responsible nationalism.” What does that actually mean in terms of economic policies? How do we reform capitalism but preserve it, while making it more popular and sustainable in a democracy?

LHS: Let’s take the global dimension first. We have done too much management of globalization for the benefit of those in Davos, and too little for the benefit of those in Detroit or Dusseldorf. Over the last two decades, better intellectual property protection for Mickey Mouse and Hollywood movies has been an A level economic issue. Better global tax cooperation, so that tech companies’ profits do not locate themselves in cyberspace and entirely escape taxation, has been a B-level issue. Achieving better market access for derivatives dealers has been an A-level global economic issue, while assuring that bank secrecy does not permit large-scale money laundering has been a B-level economic cooperation issue. The protection of foreign investors’ property rights has been an A-level issue, and the maintenance of worker standards, or the avoidance of unfair competition through exchange rate depreciation, has been a B-level issue. And ultimately, that has all estranged the elite from those they aspire to lead.

Nadaljujte z branjem→

Kakšen odnos imate z oblastjo?

Nimam skoraj nobenega stika, sem pa opazil, da so naši aktualni politiki v primerjavi s tujino bolj občutljivi za kritiko. Sloveniji bom poskušal pomagati na različne načine, vendar z internimi igricami ne želim imeti opravka.

Imate občutek, da se vas bojijo? Vas štejejo za tekmeca?

Ne vem. Po mojem zadnjem intervjuju za slovenske medije sem zaznal veliko jeze, čeprav nisem povedal nič posebnega. Ker sem bolj slab v delovanju prek družbenih medijev in ne spremljam raznih portalov, kjer pišejo po naročilu, so mi prijatelji pošiljali odzive na intervju. Moja šibka točka je, da sem se začel ob tem zabavati. Njihovo patologijo sem malo proučeval in ugotovil, da imajo ti ljudje zelo zanimive značilnosti. Pogovarjajo se samo med seboj in si predstavljajo, da ustvarjajo širok mnenjski krog, ki sploh ne obstaja. Opazil sem, da je globina njihovih misli absolutno obratno sorazmerna z njihovo primitivnostjo in grobostjo. Njihovi odzivi me ne morejo prizadeti. Pravzaprav bi me zaskrbelo, če bi me pohvalili tisti ljudje, ki delajo po naročilu. Verjetno bi bilo takrat z menoj nekaj narobe. A ker želim biti vedno optimist, je prav, da ti ljudje pišejo. Posamezniki s tako strahovito frustracijo bi brez možnosti javnega izražanja verjetno fizično napadli ljudi ali jih likvidirali, kar se je v naši preteklosti že dogajalo. Mogoče je še sreča, da sproščajo agresijo na ta način. Vsem svetujem, naj jim ne posvečajo prevelike pozornosti, saj so njihovi odzivi nesmiselni in nepomembni. Tudi prijatelje sem prosil, naj mi ne pošiljajo njihovih reakcij, saj se ne želim nalesti negativne energije.

Nadaljujte z branjem→

Podatki o porabi električne energije, kažejo, da je gospodarska aktivnost aprila upadla za četrtino, kar je precej več od prvotnih ocen. Vzrok padca proizvodnje so po eni strani administrativno zaprtje določenih dejavnosti (turizem, večina trgovin, servisi, prevoz itd.), na drugi strani pa zmanjšanje povpraševanja po končnih izdelkih in prekinitev oskrbovalnih verig s sestavnimi deli (avtomobili, bela tehnika, zabavna elektronika itd.). Oboje pa ima dodatni negativni posredni učinek na dobavitelje – saj denimo zaprtje restavracij prizadene tudi dobavitelje hrane, pijače, električne energije, plina itd.

Pri tem se je treba zavedati dvojega. Prvič, dvomesečno zaprtje določenega dela gospodarstva ima lahko velik negativni mulitiplikativni povpraševalni šok na celotno gospodarstvo, katerega učinki pa se zaradi počasnega odpiranja, povečane negotovosti in previdnosti potrošnikov lahko podaljšajo še dolgo v obdobje, ko je začetni šok že mimo. In drugič, povečanje negotovosti pa vpliva tudi na splošen upad potrošnje, saj potrošniki zmanjšajo nakupe tudi ostalih storitev, trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin, kar prek neposrednih učinkov in dobaviteljskih povezav recesiji šele da pravi zagon.

Nadaljujte z branjem→

Nova VoxEU e-knjiga o tem, kako iziti iz podaljšane korona recesije in zakaj je opcija ne narediti ničesar ali ne dovolj najslabša strategija:

There is no doubt that the Covid crisis represents a challenge for European unity and another crash test for the euro. Europe has been, and will likely remain, one of the most Covid-infected regions in the world and, while doing nothing was not an option and would itself have disrupted economic activity, the forceful reactions of national governments to the pandemic, through various strategies combining social distancing, testing/quarantining and lockdowns, have triggered an economic crisis at least twice the size of the 2009 crisis. Furthermore, the recovery is likely to be slow due to depressed consumption and investment, and it will require fast reallocations in both the labour market and the capital market.

A small positive observation in this crisis has been the degree of engagement of economists in an intense debate with policymakers on the appropriate responses to ëflatten the economic recession curveí and to safeguard the most impacted groups from the economic fallout of the health crisis.

Zadnji podatki o porabi električne energije (EE) za drugi delovni teden v maju kažejo, da se je gospodarska akrivnost močno popravila navzgor. Poraba EE v tem tednu zaostaja za lansko “le še” za slabih 12%, kar je na enaki ravni porabe kot konec marca. Vendar se je treba zavedati, da ti podatki vključujejo tudi porabo EE v gospodinjstvih (okrog 30% skupne porabe EE). Če sklepamo iz mesečnih podatkov SODO (s podatki o odjemu EE po vrsti priključka), bi lahko bila poraba EE v gospodarstvu za okrog 20% nižja kot lani v drugem delovnem tednu maja.

Drugi zadržek pri interpretacijah na podlagi teh podatkov pa je, da tudi če je poraba EE sorazmerno dober pokazatelj dinamike gospodarske aktivnosti, pa slednja še nič ne pove o realizaciji. Se pravi, ali je bila proizvedena proizvodnja tudi prodana in kako polne so bile denimo restavracije (poraba EE je precej neodvisna od števila gostov).

Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo – iz mnoge problematično – trditev, in sicer: glede na monetarno politiko ECB državi Sloveniji praktično ne bo treba vrniti skoraj polovice javnega dolga.

Seveda takšna trditev zbudi precej dilem in tudi dvomov o upravičenosti in strokovnosti. Upravičeno se postavlja čisto preprosto vprašanje: ali to pomeni, da mi država ne bo vrnila denarja, če kupim njene obveznice, torej če ji posodim denar? Zaradi teh dilem navajam še nekaj dodatnih pojasnil in argumentov k zapisanemu, tudi na nekoliko bolj poenostavljen način.

Nadaljujte z branjem→