Kot sem pisal včeraj, podatki o porabi električne energije (EE), ki je nekakšen indikator gospodarske aktivnosti v realnem času, kažejo, da je bila v marcu letos poraba EE za 3.9% nižja kot marca lani, aprila pa za 15.4% nižja kot lani v istem obdobju. Vendar pa ti podatki zajemajo tako porabo gospodarskih subjektov (in javnih služb) kot gospodinjstev, pri čemer je delež porabe slednjih okrog 30%. Ker je bila zaradi epidemije v zadnjih dveh mesecih doma večina prebivalstva, se je gospodinjska poraba EE povečala in delno ublažila upad porabe EE gospodarskih subjektov. S tem pa je zameglila tudi sliko dejanske gospodarske dinamike.

Danes sem dobil podatke o odjemu EE po vrstah priključkov, kar omogoča bolj natančno oceno gospodarske dinamike. In kot lahko vidite v spodnji sliki, se je poraba EE v gospodinjstvih marca in aprila po pričakovanju krepko povečala, medtem ko je bil upad EE v gospodarstvu dramatično večji, kot kažejo podatki za skupno porabo. Marca je bila gospodarska poraba EE nižja skoraj za desetino (8.9%) glede na lanski marec, aprila pa že za četrtino (24.5%)!

To seveda nakazuje, da je drama v gospodarstvu še bistveno večja, kot so kazale prve ocene. Če upoštevamo te nove številke glede gospodarske porabe EE ter prepostavljamo, da bo maja upad 15%, med junijem in septembrom za 10%, nato pa do konca leta “le še” za 5%, bi se letos gospodarstvo skrćilo za 8%!

Iz tega vidika je ključno, da vlada močno pospeši svoje delo in se posveti prioritetam! Ob zavarovanju delovnih mest in likvidnosti je danes primarna prioriteta spodbuditi gospodarsko okrevanje. Ukrepi vlade po 15. maju se morajo fokusirati predvsem na to, kako s ciljanimi ukrepi spodbuditi trošenje gospodinjstev, okrepiti povpraševanje v posameznih panogah in spodbuditi javne investicije. Tukaj govorimo o nujnem paketu interventnih ukrepov glede spodbujanja zasebnega trošenja (turističnega in investicijskega) in javnih naložb, ki morajo začeti delovati najkasneje s 1. junijem letos. Ta paket ukrepov mora biti težek najmanj 2 milijardi evrov (4% BDP), s čimer bi ob učinkoviti izvedbi lahko prepolovili upad gospodarske rasti!

Podrobneje bomo paket ukrepov za zagon gospodarstva predstavili v začetku naslednjega tedna, vključno z izračuni.

Naj tukaj še enkrat urgiram, da je ključni problem v recesijah, če se te iz kratke V oblike zavlečejo v podaljšano U ali, bognedaj, dolgo L obliko. Predvsem zato, ker je gospodarstvo, ki pade v komo, izjemno težko iz kome prebuditi, hkrati se brezposelnost močno poveča, kar pa vpliva predvsem na povečanje negotovosti in ta negativni sentiment med potrošniki se nato razraste in preprečuje začetek trošenja. In če kriza (recesija) traja dlje časa, se ob nižjem BDP nabirajo proračunski deficiti (zaradi nižjega priliva davkov in višjih izdatkov za nadomestila za brezposelnost in socialne transferje), kar na srednji rok močno poveča razmerje javnega dolga glede na BDP. Nato se začne še kalvarija s fiskalno konsolidacijo, ki jo začne zahtevati Evropska komisija. To je bila dramatična slovenska izkušnja s krizo 2009-2013, Grčija in Italija pa sta še vedno travmatizirani.

NUJNO je s hitrim ukrepanjem in z VELIKO DOZO STIMULUSA hipno spodbuditi gospodarsko okrevanje, da se gospodarstvo hitro pobere iz recesije. Hitra in velika doza stimulusa prepreči, da se kriza razraste kot rak in da se letni deficiti ne nabirajo. Bolje je v prvem letu krize potrošiti 10% BDP za stimulus (proračunski defciit se poveča za 10% BDP) in oživiti gospodarstvo, kot pa 3 ali 4 leta nabirati proračunske deficite po 4% letno, pri čemer BDP ostaja izpod predkrizne ravni.

Kot rečeno, podrobneje bomo paket ukrepov za zagon gospodarstva predstavili v začetku naslednjega tedna.