Posvetovalna skupina koalicije KUL za Covid-19

Po sedmih tednih zaprtja javnega življenja je očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri. Podatki kažejo, da se epidemija ne umirja, ampak vztraja na visoki ravni okrog 1.700 novih primerov okužb dnevno. Odstotek pozivnih testov ostaja zelo visok, med 25 % in 30 %. Podatki tudi kažejo, da se je četrtina tistih, ki so razkrili mesto okužbe, okužila na delovnih mestih, četrtina pa znotraj družine. Kar četrtina okuženih za vir okužbe ne ve ali ga ne želi razkriti. To nakazuje, da se večina okužb prenaša med delovnimi mesti in domovi ter se nato širi v druge delovne organizacije, zdravstvene ustanove in domove starejših občanov (DSO).

Očitno je, da zelo ostri vladni ukrepi niso uspeli zajeziti žarišč širjenja okužb, ne na delovnih mestih ne v družinah, saj prebivalstvo ni bilo dovolj podučeno, kako zaščititi sebe in druge oziroma preprečiti prenos in širjenje virusa Covid-19 v okolico. To pomeni, da ukrepi, kot so omejitev gibanja med občinami in regijami, omejitev izhoda med 21. in 6. uro, zaprtje vrtcev in šol, zaprtje vseh trgovin z nenujnimi proizvodi, omejitev javnega prevoza, obvezno nošenje mask na prostem, ne delujejo. Ob tem, da ti ukrepi očitno ne delujejo na zmanjšanje števila okužb, pa ustvarjajo »pandemsko utrujenost« in odpor prebivalstva do omejitvenih ukrepov.

Zadnji, čez vikend sprejeti ukrepi so strokovno nedomišljeni in pravno sporni. Žal predstavljajo kontinuiteto vladnega improviziranega početja, ki ne vključuje ključne epidemiološke stroke in se požvižga na odločbe oz. jasne usmeritve Ustavnega sodišča. Zato so nujno polovičarski, nedosledni, diskriminatorni ter posledično neučinkoviti oz. pogosto celo direktno škodljivi – in kažejo na odsotnost kakršnekoli odgovorne strategije.

Zato je nujna sprememba strategije. Temelji naj na novejših dognanjih, da se okužba ne širi samo s kapljičnim prenosom, temveč tudi z aerogenim prenosom z aerosolom, kar prenaša poudarek glede boja proti epidemiji od zunanjih na notranje prostore. Ni smiselno nadaljevati s sedanjimi ukrepi ali jih še okrepiti z zaprtjem celotnega gospodarstva (za 4 tedne), ker bo to samo še povečalo odpor med prebivalstvom, ne bo pa vplivalo na umiritev širjenja epidemije. Ob gospodarski škodi bi povzročilo še večjo psihofizično škodo prebivalstvu in javnemu zdravju. Covid – kot vsaka epidemija – v osnovi ni le zdravstveni, ampak je socio-ekonomski, psihološki in družbeni problem.

Država ni klinika in splošne populacije ni mogoče obravnavati kot bolnikov. V boju proti epidemiji ljudje niso nasprotniki, temveč ključni zavezniki in akterji učinkovitosti ukrepov. Obravnavanje ljudi kot neubogljivih in neodgovornih ter komuniciranje z njimi na sovražen način je absolutno kontraproduktivno. Samo še povečuje nezaupanje, nezadovoljstvo in razdor.

Namesto tega predlagamo:

1. takojšnjo vzpostavitev nove svetovalne skupine ministrstva za zdravje pod vodstvom epidemiološke stroke,
2. takojšnjo odpravo nedelujočih omejitev in
3. usmeritev ukrepov na notranje prostore kot glavna žarišča okužb (delovna mesta, DSO, družine) in zaščito ranljivih skupin (65+, DSO, bolniki z rizičnimi boleznimi) ob ustreznejši kombinaciji ukrepov, utemeljenih na osnovi podatkov.

Ključne prioritete glede ukrepov so:

1. Odprava dokazano neučinkovitih ukrepov
2. Krepitev samozaščitnega vedenja in znanja o preprečevanju prenosa in širjenja okužb s covid-19 med prebivalstvom s poudarkom na starejših od 65 let in bolnikih s kritičnimi boleznimi
3. Znižanje stopnje okuženosti v DSO
4. Skrb za starejše od 65 let in osebe z dejavniki tveganja za težji potek covid-19, ki živijo v večgeneracijskih skupnostih
5. Preprečevanje širjenje okužb na delovnem mestu
6. Preprečevanje preobremenjenost bolnišničnih kapacitet
7. Pravočasna organizacija cepljenja
8. Sprememba načina in ciljanja komunikacije

Ad 1 / Odprava dokazano neučinkovitih ukrepov

Stanje: Del ukrepov le revoltira in ruši zaupanje ter otežuje ljudem življenje, ni pa dokazov, da bi učinkovali. Zato je potrebno te ukrepe odpraviti ob hkratni zagotovitvi vseh potrebnih zaščitnih ukrepov in protokolov ravnanja.

Ukrepi:

• Preklic obveznosti nošenja obraznih mask na prostem razen na lokacijah, kjer se več minut zbira več ljudi (tržnice, vrste pred trgovinami itd.),
• Splošna odprava omejitve gibanja med občinami in regijami,
• Ukinitev omejitve gibanja na prostem v nočnem času,
• Ponovno odprtje vrtcev in šol ob upoštevanju vseh zaščitnih Predlagamo odprtje šol za prvo triado ali celo do 5. razreda in možnost nacionalnega programa šolanja na daljavo za izjeme, ki ne morejo v šolo. Odpiranje šol sledi šele po praznikih, 7.1.2021, za vrtce pa takoj, kjer je potreba,
• Takojšnje odprtje izobraževalnih zavodov za otroke s posebnimi potrebami (odločba Ustavnega sodišča!),
• Splošno odprtje vseh trgovin in storitvenih dejavnosti ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, učinkovitem prezračevanju in omejitvi števila kupcev,
• ponovna sprostitev javnega prevoza ob upoštevanju zaščitnih

Ad 2) Krepitev samozaščitnega vedenja in znanja o preprečevanju prenosa in širjenja okužb s Covid-19 med prebivalstvom

Stanje: Po dosedanjih podatkih se vsaj 25% okužb širi znotraj družin. Okužbe s Covid-19 bodo ne glede na predvideno cepljenje pojavljale še dolgo, zato je nujno, da je prebivalstvo stalno podučeno o samozaščitnih ukrepih oziroma o preprečevanju prenosa in širjenja virusa.

Ukrepi:

• Vzpostavitev stalne komunikacije s prebivalstvom (epidemiolog, direktor direktorata za javno zdravje ali državni sekretar na MZ),
• Poučni filmi o umivanju in razkuževanju rok, zračenju ter vzdrževanju med-osebne razdalje,
• Prikazi prenosov okužb s kapljicami in aerosolom,
• Spodbujanje telesne aktivnosti,
• Prikazi pravilnega nošenja, natikanja in snemanja mask.
• Testiranje: takojšnja aktivacija ene verzije ponavljajočega masovnega testiranja, ki je stalno (s kontejnerji po celi SLO in dostopno vsem),
• Vzpostavitev večjega klicnega centra (okrog 400 zapolenih) z angažmajem brezposelnih ob ustreznem 2-dnevnem izobraževanju.

Ad 3 / Znižanje stopnje okuženosti v DSO

Stanje: V DSO je okuženih kar 45% varovancev (izven domov le 2% populacije te starosti).

Ukrepi:

• Varni protokoli vstopa v dom (načrtovano redno testiranje vseh zaposlenih . O vrsti testov odloča stroka,
• Omogočiti svojcem varne vstope v domove glede na cono in ob uporabi ustreznih zaščitnih ukrepov. Ljudje v domovih bivajo, obiski svojcev so ključni za duševno zdravje stanovalcev in tudi svojcev,
• Protokoli prezračevanja (kjer je možno, vgradnja HEPA filtrov v obstoječo sistemsko ventilacijo, odpiranje oken vsako uro, prenosni čistilniki zraka s HEPA filtri),
• Raziskati razlike v obsegu okužb v domovih in presoditi, kateri domovi so lahko primeri dobrih praks,
• Standardiziranje ter vpeljava učinkovitih ukrepov v vseh domovih,
• Obveznost uporabe FFP2-mask za zaposlene (ne samo v rdečih conah); priporočilo o uporabi teh mask tudi za stanovalce ob gibanju izven sob.

Ad 4/ Skrb za starejše od 65 let in osebe s kroničnimi boleznimi oziroma stanji, ki pomenijo tveganje za težji potek Covid-19, ki živijo v večgeneracijskih skupnostih

Ukrepi:

• Izobraževanje družin, kako zavarovati starejše oziroma osebe s povečanim tveganjem (socialni mediji, TV oddaje, radijske oddaje, direktna pošta), kako se zaščitno obnašati (stalne TV-oddaje o samozaščitnih ukrepih, umivanju in razkuževanju rok, nošenju obraznih mask, posebna soba za starejše, zračenje, po potrebi tudi s prenosnim čistilnikom zraka, izogibanje stikov z mlajšimi člani gospodinjstva, ki hodijo na delo ali v šolo…),
• Rizične osebe naj ne odhajajo v zaprte javne prostore; neizogibno druženje naj se izvaja na prostem med sprehodom in ustrezni varnostni razdalji,
• Omogočiti umik ogroženih populacij iz večdružinskih gospodinjstev (10 % slovenske populacije, okoli 60.000 v starostni skupini 65+), kjer ni mogoče zagotoviti pogojev učinkovite zaščite zaradi premajhnega življenjskega prostora z zagotovitvjo ustreznih 65+ mehurčkov za obdobje karantene v domačem okolju,
• Zagotoviti zaščitno opremo,
• Takojšnje spodbujanje izvajanja rekreacije za vse starostne skupine – na prostem.

Ad 5 / Preprečiti širjenje okužb na delovnem mestu

Stanje: Ta čas se okužbe dogajajo v zaprtih prostorih – poleg DSO predvsem na delovnih mestih. Ljudje hodijo okuženi v službo bodisi zato, ker ne vedo, da so okuženi (predsimptomatski) ali celo bolni (z znaki okužbe dihal ali prebavil), bodisi zato, ker si ne morejo privoščiti, da bi ostali doma (le 80% bolniško nadomestilo). Delodajalci niso motivirani za striktno ugotavljanje okužb med zaposlenimi, da jim ni treba kriti 100% nadomestila v breme podjetja.

Ukrepi:

• Stimuliranje delodajalcev in zaposlenih, da zaposleni ne prihajajo na delo, če so bili v stiku z okuženimi ali s simptomi bolezni (kašljanje, kihanje, izcedek iz nosu, oči, vročina, bolečine v mišicah in sklepih, slabo počutje, driska). Odredi se jim delo od doma,
• Enotna ureditev bolniškega nadomestila ne glede na kraj okužbe (na delovnem mestu ali izven njega): 100% bolniško nadomestilo za prvih 14 dni, ki ga krije ZZZS,
• Pri zaposlenih z minimalno plačo naj se bolniško nadomestilo poveča, saj 20-30% eksistenčno usodnih sredstev zaposleni dobijo z dodatkom za malico in prevoz,
• Odpiranje trgovin in storitvenih dejavnosti (razen gostinske dejavnosti v zaprtih prostorih) pod pogoji in s časovnico na 10 dni. Tako zagotovimo filter do konca praznikov,
• Spodbude delodajalcem za delo na domu; dodatek delavcem za delo na domu,
• Organizacija sestankov, izobraževanj in drugih srečanj izključno na daljavo,
• Vzpostaviti varno pot prijave, ki ščiti delavca, če ga delodajalec ne pusti v izolacijo ali karanteno,
• Uvedba rednega testiranja zaposlenih s hitrimi testi v dogovoru s pooblaščenim zdravnikom medicine dela, prometa in športa, glede na epidemiološko situacijo v podjetju, državno sofinanciranje nakupa hitrih testov,
• Namestitev razkužilnikov za roke ob vstopu na delovno mesto; povsod, kjer pričakujemo natikanje/snemanje mask,
• Vzdrževanje medosebne razdalje 1,5 m na delovnem mestu, kjer je možno, in namestitev pregrad iz pleksi stekla, kjer razdalje ni možno zagotoviti,
• zagotovitev uporabe FFP2 mask v skupnih prostorih, namestitev infografik o pravilni uporabi,
• vzpostaviti protokol stalnega in pravilnega zračenja zaprtih prostorov, vzpostavitev prisilnega prezračevanja navzven ali vgraditev HEPA filtrov, kjer je to možno, v obstoječo klimatizacijo,
• Učinkovito zračenje naj postane pogoj za odpiranje določene dejavnosti. Menjava zraka (tudi s tehnološko investicijo) v zaprtih prostorih,
• Prostor za malico organizirati na način varne razdalje, uporaba pleksi stekel, določiti maksimalno število prisotnih na prostor,
• Ukiniti neformalne prostore zbiranja »ob kavi«,
• Skrb za redno čiščenje in zračenje sanitarij, namestitev razkužil, mila in brisač za enkratno uporabo,
• Inšpekcija na delovnem mestu (nadzoruje varnost in protikoronske ukrepe).

Ad 6 / Preprečiti preobremenjenost bolnišničnih kapacitet

Po mnenju stroke naj bi bil vrh obolelih sredi januarja 2021, ko naj bi potrebovali

1500 postelj za Covid bolnike. Fizične postelje v zdravstvenem sistemu niso problem, ker bolnišnice delajo s 60 % zmogljivostjo, tudi posteljno, ker ne izvajajo rednih zdravstvenih programov (operacij, specialistično-diagnostičnih pregledov). Problem je zdravstveni kader: zaradi obolevnosti, pri negovalnem kadru pa še posebej odsotnosti zaradi nege otrok, ker so zaprti vrtci in šole

Ukrepi:

• Redno testiranje zaposlenih ob prihodu v službo (glede na epidemiološko situacijo),
• Ukrepi pri viru (manj okuženih v DSO pomeni manj hospitalizacij); manj okuženih v starosti 65+ izven domov pomeni manj hospitalizacij),
• Zagotovitev zadostne opreme v domovih (testi, maske in druga zaščitna oprema),
• Zagotovitev dodatnega zdravstvenega kadra v domovih,
• Več negovalnega kadra bi dobili s pričetkom delovanja vrtcev in šol do 5. razreda OŠ,
• Nadaljna krepitev posteljnih kapacitet z vzpostavljanjem začasnih bolniških oddelkov na novih lokacijah. Dodatna varnostna mreža postelj (in kadra, morebitna mednarodna pomoč), vendar ne na račun zmanjševanja dostopnosti za druga obolenja,
• Vzpostavitev post-Covid oddelkov za zdravljenje in nego (tudi v zdraviliščih).

Ad 7 / Pravočasna organizacija cepljenja

Stanje: Cepiva so že v procesu pridobitve dovoljenj in bodo s strani EK enotno distribuirana, vendar je vtis, da se organizacija odvija prepočasi.

Ukrepi:                                                                                                          

• Sprejeti strategijo cepljenja z jasnim načrtom prioritetnih skupin,
• DSO oskrbovanci in oskrbovalci kot prva prioriteta,
• Organizacija mreže in mest za cepljenje,
• Močna komunikacijska kampanja, ki nagovarja k cepljenju,
• Zagotoviti, da se cepljenje začne najkasneje dan po prihodu cepiva v državo).

Ad 8 / Sprememba načina ter ciljanja komunikacije

Stanje: Posledica dolgo trajajočih ukrepov za omejevanje širjenja virusa je pandemska utrujenost. Kratkoročno se ljudje prilagodijo na velike spremembe v načinu življenja, na dolgi rok pa se možnosti prilagajanja zmanjšujejo. Potrebno je poiskati načine, kako povrniti motivacijo za upoštevanje zaščitnih ukrepov. Ukrepi v točki 4 pokrivajo ciljano komunikacijo k ogroženim skupinam, ukrepi v tej točki pa ciljajo k znižanju okužb v širši populaciji.

Ukrepi:

• Sprememba sestave vladne svetovalne skupine: namesto klinikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni, imenovati strokovnjake, ki se ukvarjajo z učinkovitim preprečevanjem širjenja epidemije. Ožja delovna skupina naj bo zdravstvena, s prevladujočim vplivom epidemiologov (v njej še infektologi, pulmologi, imunologi). V širši, multidisciplinarni skupini naj sodelujejo še statistiki, sociologi, psihologi, pedagogi, strokovnjaki za komunikacijo, ekonomisti, pravniki, etiki, poznavalci zdravstvenega managementa, idr.,
• Za sodelovanje prebivalstva je ključno zaupanje v strokovno skupino in ukrepe, priljudna in spravna komunikacija ter priznanje napak, ki so bile storjene. Izgubljeno zaupanje je mogoče vrniti le s priznanjem in odpravo napak,
• Namesto prepovedi, odlokov in kazni prositi prebivalce, naj s svojim vedenjem pomagajo zamejiti širjenje bolezni. Na ta način bi jim pokazali, da so zaupanja vredni in da spoštujemo njihovo integriteto in da brez njih ne zmoremo zajeziti epidemije,
• Takoj pričeti s komunikacijo za varno preživljanje praznikov. Na primer, druženje dveh gospodinjstev hkrati. Splošno priporočilo, pa je, naj se ljudje ne družijo,
• Z ukinitvijo nedelujočih, a omejujočih ukrepov, bi med prebivalce vnesli nekaj sprostitve, ki bi jih spodbudila k temu, da se kot odgovorni posameznziki še naprej držijo omejitev, pomembnih za omejitev širjenja virusa,
• Povečana splošna in ciljana komunikacija uporabe zaščitnih ukrepov prek vseh medijev in platform.