Bine Kordež

Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu seveda značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa povečani izdatki za razne oblike finančne pomoči podjetniškemu sektorju in ljudem. Večina ljudi ima v spominu tudi številko 4,2 milijarde EUR, kolikor naj bi znašal proračunski primanjkljaj letos, še lani nepredstavljiv znesek. Ob tem pa še 4,3 milijarde, kakršen naj bi bil dodatni primanjkljaj v naslednjih dveh letih. In to brez kakršnihkoli težav pri potrjevanju takšnih primanjkljajev, prav tako pa tudi brez težav pri financiranju tega z dodatnim zadolževanjem.

Povečanje izdatkov in primanjkljaja je za običajne razmere vsekakor enormno, na drugi strani pa vseeno spremljamo resne očitke, kako državna pomoč zamuja ter kako ni zadostna in pravilno usmerjena. Beremo lahko primerjave z ukrepanjem nekaterih drugih držav (posebno v Nemčiji in Avstriji), kjer so ti postopki precej bolj enostavni, pomoči bolj obsežne in denimo, da tudi bolj učinkovite. Po logiki bi torej tudi pričakovali, da so tudi izdatki teh držav za pomoč podjetjem in posameznikom precej večji. Vendar pa hiter vpogled v proračunska gibanja drugih držav kaže, da so njihove javne finance manj prizadete kot slovenske. To vsekakor upravičeno odpira dileme o ustreznosti in učinkovitosti naših ukrepov.

Seveda ena številka še ne pove veliko, zato se je za neko realno oceno potrebno nekoliko bolj poglobiti v javno dostopne podatke in to predstavljam v tem in naslednjem tekstu. Najprej predstavljam, kakšna so javno-finančna gibanja Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU, v drugem delu pa še nekoliko podrobneje naše proračunske številke.

Kadar govorimo o javnih financah, imamo praviloma v mislih predvsem državni proračun, čeprav celotno sliko javnih financ sestavljajo še tri ključne blagajne: Zavod za pokojninsko invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje in proračuni občin. A ker morajo biti vse navedene ostale tri blagajne več ali manj izravnane, končni rezultat proračuna Republike Slovenije pravzaprav odraža celotni rezultat javnih financ (povečane izdatke na ZPIZ pač pokrije proračun). Podrobnejši podatki teh blagajn so nam seveda tudi bližji, saj govorijo o prilivih iz DDV, dohodnine, davka na dobiček…, ali odlivih za plače, material, pokojnine, investicije…

Poleg teh bilanc, ki jih sestavljajo na finančnem ministrstvu, pa Statistični urad izračuna končno javno-finančno stanje države v skladu z metodologijo EU. Ta pregled zajema še razne druge postavke, ki so tudi drugače opredeljene (nekoliko bolj zapleteno). Prihodki in izdatki države po izračunih SURS so kako desetino višji od seštevka konsolidirane bilance MF, deloma pa se razlikuje tudi končni rezultat. Po podatkih MF je bilo npr. v prvem letošnjem polletju za 1,98 milijarde EUR primanjkljaja, SURS pa ga je naračunal 2,44 milijarde.

Za primerjavo z razmerami v EU bomo uporabili primerljive podatke SURS in sicer za prvo letošnje polletje, ker za tretji kvartal še niso objavljeni. Podrobnejši pogled za Slovenijo pa bo temeljil na proračunskih gibanjih do letošnjega oktobra ter načrtih za naprej. V prvi sliki spodaj je tako ključna primerjava dogajanj v javnih financah za nekatere zanimivejše države ter povprečje EU. Dodati je še potrebno, da so vsi preračuni na letnem nivoju (polletni primanjkljaj primerjamo s polletnim BDP), dodatno pa je kot osnova upoštevan BDP leta 2019. Upoštevanje letošnjega nižjega BDP bi zameglilo podatke zaradi znižanja osnove, prav tako pa tudi računamo, da je ta upad začasnega značaja.

Podatki v prvi sliki verjetno kar precej presenečajo, saj je bil primanjkljaj države Slovenije v letošnjem prvem polletju praktično najvišji med vsemi državami EU (še nekaj višji je na Malti, a ni zajeta na sliki). Do polletja smo realizirali omenjenih 2,44 milijarde razlike med prihodki in izdatki države, kar glede na tekoči BDP pomeni primanjkljaj v višini celih 11 % BDP. V primerjavi z BDP leta 2019, pa je znašal naš polletni primanjkljaj 10,1 % BDP ali največ med vsemi državami! Povprečni primanjkljaj je v EU znašal 6 %, sicer pa se večinoma giblje med 4 in 8 % BDP. Kje smo torej zbrali manj prihodkov ali imeli več izdatkov, da tako močno odstopamo?

Na sliki je prikazana tudi struktura in sicer najprej izpad prihodkov kot odstotek BDP (modri del stolpca) kjer smo približno na povprečju EU. Precej večji izpad pa je zaradi povečanih odhodkov (oranžni del stolpca). Preden pogledamo, kaj se skriva za tem, še o spremembi javnega dolga (zelen ožji stolpec). Za visok deficit so se države seveda dodatno zadolžile in kot vidimo, si je večina držav že v prvem polletju sposodila več, dodatno še za rezervo. Pri nas smo povečali zadolžitev za skoraj 5,0 milijard eur, dvakrat več kot je znašal primanjkljaj prvega polletja. Preračunano na letni nivo je to kar preko 20 % BDP, a ker zadošča za pokrivanje celoletnega primanjkljaja, dodatna zadolžitev ne bo potrebna, kar bo konec leta znižalo povečanje dolga na 10 % BDP (okvirno toliko se bo povečal javni dolg glede na BDP).

V nadaljevanju je najprej prikazano, koliko je znižanje posameznih prihodkov prispevalo k primanjkljaju v višini 2,6 % BDP, v drugi sliki pa struktura dodatnih izdatkov.

Kot rečeno, pri izpadu prihodkov ne odstopamo veliko od povprečja. Kot vidimo, smo izgubili nekaj več od drugih pri davkih na potrošnjo (DDV), precej manj tega davka so izgubili na primer Nemci. Za razliko od drugih, pa imamo manj izpada pri davkih na prejemke (dohodnina, socialni prejemki). Z nadomeščanjem čakanja na delo in plačilom prispevkov v Sloveniji sploh ni prišlo do izpada teh prilivov, prispevkov je bilo zbranih celo več. Nekaj večji izpad je bil še pri ostalih prihodkih, a v povprečju podobno kot v EU (podrobnosti po državah so na sliki).

V drugi sliki pa je struktura primanjkljaja zaradi povečanih izdatkov države. Večina našega večjega primanjkljaja izhaja iz tega dela. Dodatni izdatki so nam odnesli kar 7,5 % BDP, enkrat več kot povprečje EU (3,3 %) in več kot v katerikoli državi. Največ so odnesle povečane subvencije, kjer so podobno politiko vodili samo Avstrijci, Nemci precej manj, Italijani pa teh izdatkov sploh niso imeli (?). Nekoliko odstopamo tudi pri pokojninah in drugih socialnih izdatkih, več kot v drugih državah pa je šlo tudi za plače v javnem sektorju. Tudi izdatkov za investicije smo imeli nekaj več kot lani, medtem kot v povprečju EU kakega dodatnega primanjkljaja zaradi navedenih izdatkov ni bilo.

Po podatkih javnih financ, zbranih za prvo polletje v statističnih bazah Eurostat, smo torej v Sloveniji namenili največ dodatnih sredstev za pomoč podjetjem in posameznikom med vsemi državami EU in s tem pridelali tudi največji proračunski primanjkljaj (glede na BDP). Da je bil obseg pomoči velik, se nedvomno odraža tudi v dvigu povprečne plače, povečanih prilivih davščin od plače ter na koncu tudi v močno povečanih depozitih prebivalstva na bankah. Glede na ocene in primerjave, da je bila marsikje drugod ta pomoč bolje usmerjena, hitrejša in obsežnejša, ostaja pravzaprav odprto, zakaj finančni podatki kažejo drugačno sliko. Ali pa je bila pomoč pri nas izvedena manj učinkovito ter zanemarila določene segmente prizadetih in določena bolj prizadeta področja? To na nek način potrjujejo tudi podatki o večjem izpadu pri davkih na potrošnjo. Vsekakor podatki zahtevajo podrobnejšo analizo, zakaj odstopamo tako močno v negativno smer in morebiti tudi korekcije kakih dosedanjih politik.

Ker so v zgornjih dveh slikah prikazane samo spremembe, ki so se letos zgodile pri javno finančnih prihodkih/odhodkih je mogoče zanimivo pogledati še, kakšni pa so bili celotni deleži posameznih vrst prihodkov in izdatkov v preteklem letu v navedenih državah. V prvi sliki je struktura prihodkov, kjer smo jih v Sloveniji glede na BDP zbrali nekaj manj od povprečja. V zahodnih (razvitejših) država pač zberejo še več davščin, odstopajo predvsem pri davkih na dohodek (dobiček). V vzhodnih članicah EU je obseg zbranih davkov ter tudi izdatkov države glede na BDP manjši.

V drugi sliki pa je prikazana še struktura izdatkov. Ti so bili v večini držav približno na nivoju prihodkov, saj se je v letu 2019 proračunski rezultat pri vseh večinoma gibal +/- 1 %, zato večjih razlike ni bilo. Med izdatki se vidi ključna razlika Slovenije do navedenih držav in tudi povprečja EU. Za pokojnine in druge socialne izdatke dajemo precej manjši delež BDP kot razvitejše države.

To samo ponovno potrjuje, da je stalno ponavljanje, kako je Slovenija med vsemi državami najbolj ogrožena zaradi demografskih sprememb, precej zgrešeno in služi bolj drugim politikam in ciljem. Vse ostale vrste izdatkov so dokaj podobne z drugimi državami. Tu je potrebno samo še ponoviti, da so to seveda strukture v nekem “običajnem” letu, da bodo letos precej porušene (spremenjene), a upamo, da že drugo leto precej bližje temu.