KUL komentar na kritike glede predloga izboljšanja likvidnostne sheme

Član vladne Lahovnikove skupine Igor Masten je na Twitterju kritiziral predloge KUL koalicije za to, da likvidnostna shema za pomoč podjetjem postane privlačna, operativna in učinkovita. Toda: če ponavljaš iste napake, ne pričakuj drugačnih rezultatov. Očitno niti v vladni posvetovalni skupini ne razumejo možnosti evropskega okvira pomoči in še manj primerov dobrih praks, s katerimi so druge evropske države podjetjem zagotovile dostopno pomoč. Nemčija je denimo izdala že za 50 milijard evrov garancij, v Sloveniji pa bi to primerjalno pomenilo preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.

Kot je znano, likvidnostna shema za pomoč gospodarstvu ne deluje. Vlada je z zadnjim protikorona paketom sicer nekoliko popravila shemo, ki je ostajala neoperativna in neizkoriščena več kot 6 mesecev. Stranke KUL koalicije so zato v prejšnjem tednu predstavite svoj načrt ukrepov za obvladovanje zdravstvene, gospodarske in socialne krize, med njimi tudi načrt za popravke likvidnostne sheme, da bi obljubljena jamstva države končno prišla do podjetij in razbremenila vedno bolj pereč likvidnostni krč. V Nemčiji že 8 mesecev na primer deluje shema, preko katere je doslej izdano za preko 50 milijard evrov garancij. V Sloveniji bi primerjalno to pomeni preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.

Kot je razvidno iz serije spodnjih tvitov, je KUL-ove načrte za operacionalizacijo likvidnostne sheme komentiral Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, sicer pa član Lahovnikove skupine, ki že vse od nastopa Janševe vlade pripravlja PKP pakete, pri čemer se Masten omenja kot glavni svetovalec glede neoperativne in neizkoriščene likvidnostne sheme.

KUL je svoje predloge pripravil s ciljem, da se naredi spodbudno, privlačno in učinkovito garancijska shema za likvidnostne kredite, namesto da meče stotine milijonov evrov dragocenih virov v kratkoročno reševanje z epidemijo nastalih gospodarskih razmer. Če je to bilo mogoče kratkoročno smiselno v prvem valu, je za reševanje težav v drugem valu ključno zagotoviti ugodno kreditiranje gospodarstva z jamstvom države.

V nadaljevanju podajamo odgovore svetovalne skupine KUL za gospodarstvo na kritične pripombe Igorja Mastena glede predlogov koalicije KUL na temo likvidnostne sheme.

___________

Predlog KUL koalicije

  1. Lažji dostop do likvidnostne pomoči s sprostitvijo pogojev in ugodnejšimi pogoji.

Tvit komentar Igorja Mastena

1/ Najprej, predlog je neskladen z začasnimi Okvirjem Evropske komisije o državnih pomočeh v Covid krizi. Tako glede ročnosti kot obrestnih mer.

Odgovor KUL

To ne drži. Vsi predlogi KUL so skladni z začasnim Okvirjem EK, a je potrebno okvir v polni meri upoštevati in razumeti, da gre za okvir pomoči. Slovenija lahko pripravi ukrepe državnih pomoči mimo začasnega Okvirja in tega priglasi komisiji. Številne države so to naredile in tako bolje pomagale svojim podjetjem. Ukrepe državne pomoči pod 200.000 evrov lahko Slovenija sprejema popolnoma neodvisno od začasnega okvirja in brez potrebe za priglasitev Evropski komisiji. Glede na velikost naših MSP bi jim že zdavnaj lahko pomagali na hiter in enostaven način. Ukrepe je potrebno hitro sprejemati in kriteriji morajo biti čim bolj enostavni. EU je začasni okvir sprejela 20. marca 2020 (glej dokument na povezavi), za Slovenijo pa bi bilo priporočljivo, da ga sprejme in upošteva hitro in celovito. Žal na to še čakamo.

Ker pa gre za okvir preprečevanje nedovoljenih državnih pomoči, so k temu vse države dodale lastne vire, lastno sposobnost in inovativnost za pomoč podjetjem. To so naredile druge države učinkovito, hitro in celovito: v Belgiji z odločitvijo vlade in regulatorja že marca, v Nemčiji že aprila z močno vlogo KfW, državne razvojne banke, ne pa tako kot v Sloveniji, ko je vladi uspelo neoperativno shemo zagnati šele 24. junija, torej že po koncu prvega vala.

Vlada je torej šele konec junija sprejela shemo, v kateri je namesto 25 % obsega pomoči določila le 10 %, šele decembra pa dviguje pomoč na že 20. marca dovoljen možen obseg. Pri tem je je junija fiksirala visoke marže iz okvira, omejila ročnost na 5 namesto na že dovoljenih 6 let, namesto da bi tako kot druge druge držav podaljšala ročnost in omejile skupno obrestno mero. Te so predlagale legalno in legitimno alternativo začasnemu okviru in s svojo odločitivjo pomagati gospodarstvu omejile obrestne mere na skupnih 3% in podaljšale ročnost iz 6 na 10 let. Legalnost in legitimnost te alternative določa točka 27.b začasnega Okvira, ki določa, da lahko države “priglasijo shemo, kjer se lahko zapadlost, določanje cene posojila in kritje jamstva prilagodijo (npr. nižje kritje jamstva se izravna z daljšo zapadlostjo).”

___________

Predlog KUL koalicije

1a. Obrestna mera 1 – 1,5% za poroštva za 80% obveznosti, 2% za poroštva za 90% obveznosti.

Tvit komentar Igorja Mastena

Smiselno iz konteksta tvita: predlog je neskladen z začasnim okvirjem EU glede pribitkov.

Odgovor KUL

V Nemčiji je obrestna mera skupaj določena na 3%, saj namen jamstev ni zaslužek države, ampak pomoč gospodarstvu. V Sloveniji pa je vlada določila le visoke pribitke. Z nižjimi pribitki zato KUL zasleduje nižjo obrestno mero. To je možno tudi po začasnem okviru, je pa shemo potrebno priglasiti. O tem, kakšna je končna obrestna mera v Sloveniji, ni jasnih podatkov, a glede na le 2,5% koriščenje sheme skupna obrestna mera očitno previsoka.

___________

Predlog KUL koalicije

1b. Pridobitev poroštva v višini do 25% prihodkov v 2019 in za jamstva v višini 80% obveznosti (za MSP: za 90% obveznosti).

Tvit komentar Igorja Mastena

Smiselno iz konteksta tvita: predlog je neskladen z začasnim okvirjem EU glede obsega jamstva.

Odgovor KUL

To so mnoge države naredili že marca ali aprila 2020, mi uvajamo to šele decembra 2020, torej osem mesecev po prvem valu.

___________

Predlog KUL koalicije

1c. Podaljšanje ročnosti kreditov z garancijo iz sedanjih 5 na 10 let z vsaj 2 letnim odlogom do začetka odplačevanja.

Tvit komentar Igorja Mastena

Smiselno iz konteksta tvita: predlog je neskladen z začasnim okvirjem EU glede ročnosti.

Odgovor KUL

Točno to so naredili v Nemčiji, saj so ročnost posojil določili do 10 let z 2-letnim odlogom do začetka odplačevanja. Poudarjamo, da je po začasnem okviru dovoljeno predlagati alternativo glede ročnosti, zapadlosti v odplačevanje in obrestne mere. Očitno je to glede na shemo v Nemčiji bilo potrjeno, saj so inovativno pri bankah uveljavili 2-letni odlog do začetka odplačevanja. To je vsebinsko enako takojšnjemu moratoriju na zapadle obveznosti.

___________

Predlog KUL koalicije

  1. Poenostavitev pridobitve garancije: avtomatska odobritev po vložitvi on-line prijave.

Tvit komentar Igorja Mastena

2/ “Vloge on-line? Sliši se ful kul digitalno. V praksi pa to pomeni, da bi moralo 14 bank delati 14 aplikacij. Stroški visoki, izvajalcev le ene par na trgu. Banke komaj čakajo! Prej bo cepivo v trafikah, ko bi bili kul digitalni.”

Odgovor KUL

Gre za idejo o eni aplikaciji med SID banko in poslovnimi bankami. Nikjer nismo govorili o 14 aplikacijah. Leta 2020 pa ne bi smeli dvomiti v izvedljivost digitalnih rešitev.

___________

Predlog KUL koalicije

  1. Postopki se prenesejo na poslovne banke, SID banka prevzame obveznosti do poslovnih bank.

Tvit komentar Igorja Mastena

3/ “Izvajanje se prenese na banke. Iz banke, ki že sedaj izvajajo shemo, naj se prenese na banke?”

4/ “SID bi prevzel obveznosti do bank???? Do bank imajo obveznosti le posojilojemalci. Torej bi SID prevzel obveznosti odplačevanje posojil!?!”

Odgovor KUL

Poudarjamo, da se mora v večji meri »spodbuditi banke«, da odobrijo kredite hitro in samostojno. Zahtevana dokumentacije je v Sloveniji bolj zahtevna kot v drugih državah, samo priloga k vladni uredbi ima 32 strani pogojev, dokumentacije in postopkov. Masten bi moral razumeti osnovno logiko garancije, kjer država (preko SID banke) z izdano garancijo potencialno prevzame obveznost posojilojemalca, če ta posojila ne odplača.

Če temu ni tako po mnenju vladnega svetovalca, je logično, da banke ne bodo odobravale kreditov in tudi regulatorji ne smejo bankam dovoliti dajati takšnih likvidnostnih kreditov.

___________

Predlog KUL koalicije

  1. Vse terjatve unovčenega poroštva do gospodarskih družb iz likvidnostne sheme (po ZDLGPE), ki jih v postopku izterjave ni mogoče izterjati, se konvertirajo v lastniški delež Republike Slovenije.

Tvit komentar Igorja Mastena

5/ “Za KUL moratoriji niso kul. Pa se jih ravno v SLOVENIJI izmed EU držav podjetja najbolj poslužujejo. Evropska bančna agencija pa je pred kratkim objavila navodila za nadaljevanja ugodne regulatorne obravnave moratorijev.”

Odgovor KUL

O tem KUL ni nič ni rekel. EBA je zagotovila več možnosti, kako naj bodo vlada in regulatorji »hitrejša v pomoči« bankam in posledično podjetjem. Žal tega ne vladni svetovalci in ne Banka Slovenije niso razumeli v isti meri kot v nekaterih drugih državah, ker potem bi potrebovali za shemo le dogovora med Ministrstvom za finance in Banko Slovenijo, brez SID, ZBS itd.

___________

Tvit komentar Igorja Mastena

6/ “Vrhunec pa je to: Država bo neizterjana posojila (zakaj bi banke sploh izterjale, če dobijo vrnjenih 90%) konvertirala v lastniške deleže. Nek DUTB2 bi gospodaril z deleži po malih družinskih podjetjih in kafičih. Ta opcija na equity bi bil glavni razlog nedelovanja sheme.”

___________

Tvit komentar Igorja Mastena

7/ “Predlog konverzije v lastniški delež je v nasprotju z zakonodajo o finančnem poslovanju podjetij. Sprožil (sprožil pop.KUL) se bi plaz sodnih sporov, ki bi zaposloval slovenska sodišča naslednjih 15 let.”

Odgovor KUL

In zakaj je to vrhunec, kot pravi Masten? O tem namreč govori že sama vladna uredba, ki v 9. členu govori o izterjavi in upravljanju terjatev. Ta člen vse banke spreminja v neke vrste podružnice SID banke in šele v 3. točki 9. člena daje možnost: “Če SID banka prevzame izterjavo in/ali upravljanje terjatev, mora banka SID banki odstopititi vso potrebno dokumentacijo za navedeno (torej izterjavo in upravljanje terjatev).” Zato ni jasno, o čem se prereka vladni svetovalec. Namreč, ko govorimo o obveznostih, ki jih upniki ne bodo plačali bankam in bodo banke potem vnovčile zavarovanje države, s čemer bo država postala upnik so vse nadaljne variante že definirane v veljavnem Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta zakon v okviru postopkov insolventnosti (nezmožnost plačevanje obveznosti je eden od pogojev za sprožitev postopkov) predvideva tako konverzije, odpise in sprožanje predlogov za stečaje. S tega vidika je ideja, da se v lex specialis, ki ureja likvidnostne pomoči, vključi način konverzij, smiselna, saj utegne v tem primeru priti do večjega števila predlogov za stečaje.

___________

Tvit komentar Igorja Mastena

8/ Del programa o likvidnostni shemi ima 117 besed. Do sedaj sem bil prepričan, da je fizično nemogoče pisati nesmisle s tako gostoto. Kaj šele mora biti v preostalih 32 tisoč besedah?

Odgovor KUL

Po logiki Mastena, upamo, pa da ne Vladne svetovalne skupine in da ne Vlade v celoti, so torej ukrepi Nemčije s krediti na 10 let, 2-letnim odlogom in 3% skupno obretno mero nesmiselni. Čudno, da so kljub temu dali za preko 50 milijard EUR garancij že v prvem valu ali preko 50% prve sheme, pri nas pa shema še zaživela ni do zaključka 1.vala, ker so si Vladni svetovalci umislili nemožno izdajanje obveznic SID banke.

___________

Sklep

Torej ne drži, da so predlogi KUL v nasprotju z Okvirom EK, le svetovalci, Ministrstvo za finance, Banka Slovenije, SID in vlada kot celota bi se morali bolje potruditi. Saj to je bil namen svetovalne skupine, da pomaga vladi in ne da birokratsko sledi le eni možnosti, temveč da maksimira možno pomoč podjetjem po čim bolj ugodnih pogojih.

Koalicija KUL je svoje predloge poslala tudi vladi. Namesto odgovora na podane predloge smo dočakali nekaj tvitov člana Lahovnikove skupine, odgovorne za shemo, ki ni nikoli zaživela. Pri tem se predlogi KUL v veliki meri zgledujejo po shemi v Nemčiji, kjer je likvidnostna shema (glede na BDP) izkoriščena kar 10-krat bolj.

One response

  1. Vladnim ekspertom glede na rezultate ne uspeva najbolje, zato bi državljani pričakovali, da bodo neustrezno ocenjene prejete predloge KUL-a v tišini zavrnili, uporabne pa aplicirali v svoji ekspertizi – ob navedbi avtorstva. To bi pomenilo sodelovanje in pomiritev javnosti, ki bi videla, da v dobrobit države in državljanov z roko v roki delujejo eksperti obeh političnih polov.

    Nič od tega. Dr. Masten je na twitterju polemiziral s pobudo programa KUL-a z uporabo arzenala okorelih birokratskih prijemov tipa:« Saj veste; to se pri nas ne da…Zakon ne dovoli…«

    Kmečka modrost pravi, da ne meči kamenja za sosedovimi kokošmi, ki prihajajo zobat zrnje v tvoj kokošnjak, če si želiš kakšnega nenadejanega dodatnega jajca.

    In ravno to počne dr.Masten z uporabljenim načinom javnega kritiziranja prejetih strokovnih predlogov skupine strokovnjakov KUL-a na twitterju. Način je neprimeren. Odganja tudi tiste nepopravljive naivneže, ki pozdravljajo poziv vlade, da pričakuje sodelovanje in predloge ter, da je odprta za dialog.

%d bloggers like this: