Planckova zakonitost napredka: Znanost napreduje po vsakem pogrebu nasprotnikov

Planckova zakonitost napredka: Znanost napreduje po vsakem pogrebu nasprotnikov

Nemški fizik Max Planck, originator kvantne teorije, je nekoč po dolgih bitkah z nasprotniki njegovih spoznanj dejal, da »nova znanstvena resnica ne zmaga tako, da prepriča njene nasprotnike in jih pripravi, da vidijo luč, temveč zato, ker njeni nasprotniki nekoč umrejo in odraste nova generacija, ki ji je ta resnica blizu«.

In dodal (kasneje empirično potrjeno) trditev, da “znanost napreduje po vsakem pogrebu” (nasprotnikov).

To lahko rečemo tudi za dve največji bitki današnjega časa za interpretacijo. Prva je, da je s spodbujanjem vojne v Ukrajini s pošiljanjem še več orožja mogoče premagati zakonitosti vojne izčrpavanja in realpolitike. Druga pa, da je s spodbujanjem energetsko revnih in vremensko nestanovitnih OVE virov mogoče premagati zakonitosti fizike in ekonomije. Pri obeh resnica ne bo zmagala tako, da bodo nasprotniki sprejeli argumente tistih, ki imajo prav, pač pa tako, da bodo nasprotniki nekoč odšli in bo resnica, ki je v skladu z zakonitostmi znanosti in zdrave pameti, med novo generacijo nekoč postala samoumevna in splošno sprejeta. Drugače rečeno, vojne v Ukrajini ni mogoče zaustaviti ob garnituri politikov, ki je sedaj na oblasti, in forsiranja napačne energetske politike ni mogoče preobrniti ob sedanji garnituri politikov, ki to spodbuja, pač pa bo ta napredek naredila nova garnitura politikov, ko bo zamenjala sedanjo. In ta proces se dogaja.

Dolg jezik, dražji denar

Slovenija je včeraj po pričakovanju uspešno izdala desetletno državno obveznico v vrednosti 1,72 milijarde dolarjev, nominirano v ameriških dolarjih. Cena zadolžitve naj bi znašala 5,70%, kar je na ravni zahtevanih donosov, ki so jih v tem tednu dosegale desetletne državne obveznice RS69 (je pa včeraj zahtevan donos slednje padel že tudi na 5,51%). Toda Slovenija je za ta sposojen denar plačala bistveno več kot bi lahko z nekoliko več politične spretnosti in če bi politiki znali brzdati svoje jezike. * Nadaljujte z branjem

Fiskalna konsolidacija v času depresije je samomor

Medtem ko se članice EU opotekajo in padajo pod težo fiskalnega posta za vsako ceno, so vodilni evropski in ameriški makroekonomisti že zdavnaj prišli do konsenza, da je izvajanje fiskalne konsolidacije v času gospodarske depresije podobno samomoru. Strošek zniževanja javnega dolga je bistveno bolj preprost in cenejši, če države fiskalno konsolidacijo izvedejo, ko je kriza mimo. Zato je edina “življenjska” alternativa za EU, da fiskalno konsolidacijo odloži na čas po krizi. Nadaljujte z branjem

Najdražje bančne krize po letu 1970. Slovenija že zelo blizu

Luc Laeven in Fabián Valencia iz IMF sta junija letos objavila raziskavo o najdražjih bančnih krizah na svetu po letu 1970. Sedanja irska bančna kriza je po vseh treh dimenzijah stroškov najdražja bančna kriza v zadnjih štirih desetletjih med razvitimi državami. Ni pa najdražja nasploh. Slovenija kotira precej visoko – na ravni zgodovinskega povprečja razvitih držav, čeprav sedanje bančne krize sploh še ni začela reševati. Nadaljujte z branjem

Fiskalno pravilo za telebane

Zadnje tedne sem imel to nesrečo, ali pa privilegij, da sem imel zelo intenzivne in poglobljene debate o fiskalnem pravilu z nekaterimi predstavniki opozicije, ki so se počutili užaljene, ker sem njihovo nasprotovanje zapisu fiskalnega pravila v ustavo poimenoval talibansko, za državo škodljivo početje. Iz teh dolgotrajnih debat se je izkristaliziralo dvoje. Prvič, da opozicijski poslanci dejansko sploh ne razumejo, za kaj gre, in da ne ločijo med fiskalnim pravilom, fiskalnim paktom EU ter simulacijami javnofinančnih gibanj naše vlade. In drugič, da je gradivo (ustavne spremembe, zakonski predlog in obrazložitev zakona) vlada precej slabo pripravila. * Nadaljujte z branjem

Varčevati ali trošiti?

To je verjetno najpomembnejša makroekonomska dilema trenutno v Evropi. Uradna nemška ekonomska filozofija, temelječa na ortodoksni logiki strogega posta, zagovarja, da se morajo države najprej razdolžiti. Torej morajo najprej varčevati, uravnotežiti javne finance in ustvariti bolj zdrave temelje za rast. Toda v času, ko so tako gospodinjstva kot podjetja prezadolžena in so se instinktivno zakrčila ter zmanjšala trošenje, dodatno varčevanje države negativni povpraševalni šok samo še poglablja. Posledica je še bolj globoka recesija. * Nadaljujte z branjem

Postaja EU transferna unija?

Včerajšnja odločitev nemškega ustavnega sodišča, da evropski reševalni sklad ESM ni v nasprotju z ustavo, je prinesla veliko olajšanje med voditelji EU držav. Hkrati pa je ta odločitev odprla tudi pot naprej v smeri preobrazbe EU v transferno unijo. Bistvo koncepta transferne unije, na katerem temelji tudi nacionalna država s številnimi regijami, je v tem, da države (regije), ki so bolj uspešne – to pa so tudi zato, ker imajo koristi od enotnega trga – s transferji pomagajo bolj šibkim državam (regijam). To spoznanje pa je, zdi se, v Nemčiji sprožilo svojevrsten psihološki šok. Nadaljujte z branjem

What went wrong in Slovenia?

The decline could hardly be more dramatic. From 7 % economic growth in 2007 to a 7.8 % decline in 2009. From 22 % public debt as a percentage of GDP in 2007 to 52% of GDP in 2012. In only a few years Slovenia made a “progress” from the best pupil in the class to a country on the verge of bankruptcy. What went wrong?

English version of my OpEd piece in Die Presse. * Nadaljujte z branjem

Update 2: Je mar Janez Janša neprišteven?

Številni častilci “lika in dela” aktualnega predsednika vlade so danes, namerno, spregledali poanto mojega včerajšnjega posta o izjavah Janeza Janše. Vsled izogiba napačnim interpretacijam spodaj navajam nekaj poudarkov iz mojega včerajšnjega večernega intervjuja za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Poudarke so objavili avstrijski mediji, med njimi tudi Kurier. Nadaljujte z branjem

Je mar Janez Janša neprišteven?

Predstavljajte si,  da je vaš znanec malce živel preko svojih zmožnosti in da si je nabral precejšen minus na tekočem računu pri njegovi banki. Na drugo banko gre zaprosit za gotovinski kredit, s katerim bi pokril nedovoljeno negativno stanje na tekočem računu. Vse dokumente je že uredil, le kreditni odbor še mora potrditi kredit. Nato pa si ni mogel kaj, za lokalni časnik je dal izjavo, da bo že konec meseca postal nelikviden in da mu ne uide osebni stečaj, če mu banka ne odobri tega kredita. Kaj bi rekli temu znancu? Da je popolni idiot? Da je neprišteven? No, in kaj bi rekli o predsedniku vlade Janezu Janši, ki je prejšnji petek naredil enako? Nadaljujte z branjem