Tole je dober primer tega, kako je težko obrniti trende, ko se je nekdo (finančni trgi) odločil, da je za Slovenijo samo en izhod: bankrot. Tipičen Catch 22, karkoli narediš ali ne narediš, je razlog za to, da se ne moreš izvleči. Nadaljujte z branjem
Category Archives: slovenija
Zoran Janković in moralni bankrot levice
O moralnosti in “poslovnih praksah” Zorana Jankovića nimam prav dobrega mnenja. O tem sem pred meseci že pisal. Glede njegove včerajšnje aretacije (pridržanja) in hišne preiskave v zvezi z inkriminiranimi posli in sumi zlorabe uradnega položaja naj organi pregona in pravosodni organi naredijo svoje delo. Toda veliko bolj kot začetek preiskovalnih dejanj proti Jankoviću me fascinira molk intelektualne levice. Na to dejstvo sta lepo opozorila le dva intelektualca, ki jih beležijo kot levičarska – Vojko Flegar in Boris Vezjak. Nadaljujte z branjem
Kdo je odgovoren za tajkunske kredite?
Politično in strokovno odgovornost za tajkunska posojila in podobne »katastrofe stoletja« je pravzaprav precej lahko razporediti. Le interesa, da bi to storili, kot po čudežu, nikoli ne najdejo. Kajti takratni in zdajšnji glavni akterji bi v tem procesu preveč očitno »naleteli sami nase«. * Nadaljujte z branjem
Marcel Štefančič Jr. in Puščanje krvi po slovensko
Marcela Štefančiča Jr. sem običajno rad bral. Toda tega je že vsaj 15 let. Ter seveda v sekciji filmskih recenzij. Ne toliko zaradi recenzij, ker se najina okusa ne pokrivata, ampak zaradi jezika, ki ga Marcel uporablja. Preprosto rečeno, lepo piše. Zelo malo je slovenskih novinarjev ali avtorjev, ki znajo dobro pisati. Marcel vsekakor spada v to redko skupino. Toda Marcel je po duši in izobrazbi filozof ter ljubi fikcijo, še posebej, se mi zdi, žanr teorije zarote. To pa ni nujno dobra kombinacija, kadar hočeš objektivno predstaviti neko dogajanje. Poenostavljen opis običajno trči v podatke, ki pa teorije, milo rečeno, nujno ne podpirajo. In točno to se je Marcelu zgodilo v eseju Puščanje krvi. Nadaljujte z branjem
Tudi Španija je Slovenija – elite in ekstrakcija rent
Pred enim mesecem sem v članku Zakaj bo Slovenija bankrotirala? pisal o institucionalnih razlogih, zakaj je Slovenija padla v to brezno in katere institucionalne spremembe mora izvesti, da se iz njega izvleče. Pravkar sem videl, da je dva tedna nazaj španski El Pais objavil podobno institucionalno analizo tudi za Španijo, v kateri César Molinas predlaga politične spremembe v Španiji – predvsem uvedbo večinskega volilnega sistema. Nadaljujte z branjem
Relativnost slovenskega javnega dolga in obveznosti do tujine
Bine Kordež
V zadnjem času ne mine dan, da ne bi spremljali opozoril ter črnih napovedi o stanju naših javnih financ zaradi prezadolženosti države. Kljub temu, da je državni ali javni dolg še precej pod povprečjem držav Evropske Unije, je zaskrbljujoča predvsem njegova hitra rast. V zadnjih treh letih se je namreč več kot podvojil, od 8,2 milijarde evrov ob koncu leta 2008 na blizu 17,0 milijard konec lanskega leta. K nervozi finančnih trgov in posledično dvigovanju obrestnih mer in dilemah o zmožnosti vračila dolga dodatno prispeva majhnost in občutljivost države, v precejšnji meri pa tudi neusklajenost znotraj države, nezmožnost sprejetja kakih resnih sprememb in seveda vseh negativnih signalov, ki jih redno pošiljamo tujini. Toda objektivno gledano je realno “breme” slovenskih obveznosti do tujine povsem obvladljivo, kar relativizira nervozo finančnih trgov in psihozo, ki smo ji priča. Nadaljujte z branjem
Prosti pad Slovenije se nadaljuje
Danes objavljena Jesenska napoved Umarja kaže, da se bo BDP letos skrčil za 2%, naslednje leto pa še za dodatnih 1.4%. Te ocene Umarja so se sicer glede na Pomladansko napoved nekoliko prilagodile dejanskim gospodarskim gibanjem, vendar pa so Umarjeve napovedi še vedno zelo optimistične. Glede na zadnje objavljene indikatorje SURS, ki kažejo upadanje gospodarske aktivnosti (BDP) v prvi polovici leta za 3.2% ter glede na trendno slabšanje domačega trošenja, bo padec gospodarske rasti letos precej večji (okrog 3%), naslednje leto pa verjetno okrog 2%. Vlada bi pri načrtovanju proračunov za leti 2013 in 2014 dejansko morala uporabiti bolj konzervativne napovedi od Umarjevih ali pa oblikovati ustrezno velike proračunske rezerve. Nadaljujte z branjem
Fiskalno pravilo za telebane
Zadnje tedne sem imel to nesrečo, ali pa privilegij, da sem imel zelo intenzivne in poglobljene debate o fiskalnem pravilu z nekaterimi predstavniki opozicije, ki so se počutili užaljene, ker sem njihovo nasprotovanje zapisu fiskalnega pravila v ustavo poimenoval talibansko, za državo škodljivo početje. Iz teh dolgotrajnih debat se je izkristaliziralo dvoje. Prvič, da opozicijski poslanci dejansko sploh ne razumejo, za kaj gre, in da ne ločijo med fiskalnim pravilom, fiskalnim paktom EU ter simulacijami javnofinančnih gibanj naše vlade. In drugič, da je gradivo (ustavne spremembe, zakonski predlog in obrazložitev zakona) vlada precej slabo pripravila. * Nadaljujte z branjem
So what!, če je Pahorjeva vlada “podcenila bančne probleme”
Borut Pahor je simpatičen fant. Zelo lepo govori in ima lepe manire. Težko mu očitaš, da je razdiralen, da ni povezovalen ali da je aroganten v svojih nastopih. Toda ljudi je treba ocenjevati po tem, kaj delajo in ne po tem, kaj govorijo ali kako izgledajo. V tej luči je treba gledati tudi zadnjega v seriji (pred)kampanjskih nastopov Boruta Pahorja, kjer se je posul s pepelom in skesano povedal, da je njegova “vlada je podcenila bančne probleme“. Nadaljujte z branjem
New York Times o Sloveniji kot padlem angelu
Ko enkrat prideš na radar svetovnih medijev s slabimi novicami, se tega slovesa težko znebiš. In težko se izogneš negativnim eksternalijam. Tudi New York Times, ki je sicer Slovenijo omenjal le v zvezi s športom (denimo ko je Slovenija igrala proti ZDA v nogometu in košarki), danes poroča o njej kot o padlem angelu ter bankrotu modela “slovenskega gradualizma”. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.