Pred dvema letoma, ko sem opisoval delovanje ministrstva za finance pod vodstvom Franceta Križaniča, sem uporabil primerjavo s talibani. Afganistanski talibani so bili znani po uničevanju spomenikov, po demontaži tovarn in električnih in telefonskih drogov in njihovi prodaji za staro železo ter po sovraštvu do ženske emancipacije. Šlo je za dejanja, porojena iz lastne intelektualne inferiornosti ter ideološkega fundamentalizma, ki je uničeval njihovo lastno materialno podstat. Povsem podobno bi lahko opisali delovanje Lukšičevih in Jankovićevih poslancev glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Zakaj so državne premije za rizik podivjale?
Paul de Grauwe in Yuemei Ji (2012) v eni izmed ključnih raziskav pojasnjujeta razloge, (1) zakaj so “spreadi” na državne vrednostne papirje podivjali po začeku krize v letu 2008, (2) zakaj so podivjali prav v državah članicah evropske monetarne unije (EMU), ne pa v drugih državah, in (3) zakaj so podivjali samo v šibkih članicah EMU. Razlogi so relativno preprosti: finančni trgi se niso obnašali racionalno pred krizo in so – zaradi učinka monetarne unije – podcenjevali rizike, povezane z visoko zadolženostjo posameznih članic. Po začetku krize pa so te rizike nenadoma začeli precenjevati in z dvigom “spreadov” ranljive države še globlje pahnili v krizo ter na rob ali onstran bankrota. To sistematično napačno ocenjevanje rizikov (risk mispricing) je seveda v popolnem nasprotju z uveljavljeno hipotezo o učinkovitosti finančnih trgov, hkrati pa v primeru monetarne unije vodi k povečani makroekonomski nestabilnosti: v dobrih letih vodi k finančnim balonom, v slabih pa k nadproporcionalnemu zategovanju pasu. *
Pozitivna Slovenija me pozdravlja in čestita glede New Deala
Včeraj me je osrečilo pet poslancev Pozitivne Slovenije s prvo podpisano Alenko Bratušek s pozdravi in čestitko glede mojih spoznanj o New Dealu. Takole pravijo: Dobro jutro in dober dan Jože P. Damjan! Nadaljujte z branjem
Pasti sanacije bank po slovensko
Po tem, ko se je vlada odpovedala Slovenskemu državnemu holdingu, ki bi hkrati združeval tudi naloge slabe banke, je v igri predlog agencije za sanacijo bank. Nekaj poudarkov o tem, kako naj bi ta agencija delovala in o pasteh, ki nas pri tem čakajo iz razgovora za Wirschaftsblatt. Ključne so tri svari: (1) katere slabe terjatve se bodo prenesele na agencijo, (2) kako se bodo slabe terjatve vrednotile, in (3) kdo bo upravljal s slabimi naložbami agencije. Nadaljujte z branjem
Je Slovenija na robu prepada?
Nekaj poudarkov iz mojega intervjuja za hrvaški Poslovni dnevnik: Nadaljujte z branjem
New Deal – Zadnje upanje, ko drugega ni
Igor Masten
Imamo čas počitnic, v katerem ponavadi vlada in parlament nista aktivna. Letošnji odmor je mogoče še najbolj potreben. Tisto, kar politika, tako koalicijska kot opozicijska, nujno potrebuje, je resen in temeljit razmislek o tem, kako deluje v krizi. * Nadaljujte z branjem
Slovenski New Deal
Zakaj New Deal?
Kriza v evro območju dobiva razsežnosti gospodarske depresije v 1930. letih ter japonskih dveh izgubljenih desetletij po letu 1990. Iz obeh kriznih epizod sledijo trije temeljni nauki. Najslabša možna odločitev je, da se vlada v času krize tovrstnih razsežnosti odloči za drastično konsolidacijo javnih financ, ki poreže javne izdatke za investicije. Takšna politika varčevanja neposredno zmanjšuje gospodarsko rast oziroma poglablja recesijo. Breme dolga, ki je nastal bodisi zaradi povečanih kriznih izdatkov (za brezposelnost in socialne transferje), bodisi zaradi sanacije bank, se ob gospodarski stagnaciji samo še povečuje in dela državo še bolj ranljivo za finančne trge, ki refinancirajo njen javni dolg. Varčevanje v času krize deluje prociklično in je absolutno kontraproduktivno. * Nadaljujte z branjem
Japonska izkušnja, drugič
Pred meseci sem pisal o japonski izkušnji z gospodarsko depresijo ter o napakah, ki so jih storile tedanje japonske vlade. Zadnji Economist prinaša podobno zgodbo in primerja japonsko izkušnjo iz 1990. let z izkušnjo ZDA, Britanije in evro območja v času sedanje krize. Iz japonske izkušnje je mogoče potegniti tri pomembne lekcije. Nadaljujte z branjem
Samo še konec sveta lahko reši evro
Urednik Financial Timesa in kolumnist Spiegla Wolfgang Münchau je prejšnji teden napisal genialno dober komentar o koncu sveta kot edinem rešitelju evra. Tekst gre približno tako: Mayevski koledar se konča letos 21. decembra, kar bi lahko pomenilo konec sveta po tem dnevu. In to je dobro, kajti natančno predvidljiv konec sveta bi v temelju spremenil preference ljudi. Ljudje bi začeli na veliko trošiti, želeli bi še zadnjič videti Benetke, finančni trgi bi pozabili na donose vseh papirjev z ročnostjo več kot 6 mesecev. Prišlo bi do enormnega stimulusa gospodarske rasti in mimogrede bi se končala še evrska kriza. Nadaljujte z branjem
Spiegel: Slovenija še poglablja težave evro območja
Kot piše včerajšnji Spiegel, znižanje ratinga Slovenije za tri stopnje prihaja ob izjemno neugodnem trenutku za evrske države. Signal, da tudi Slovenija kot šesta članica evro območja utegne potrebovati pomoč EU, utegne poglobiti težave celotnega evro območja glede načina financiranja šibkejših članic. Po tem, ko guverner ECB na četrtkovem zasedanju sveta ECB ni prišel na plan s konkretnimi predlogi, kako namerava “z vsemi sredstvi” ubraniti evro, je postalo še bolj očitno, da niti ECB niti EU načrta sploh nimata. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.