Kot pravijo, “true American interests are all about oil and arms“. Če ste že pozabili Irak, Libijo in Sirijo, Ukrajinski primer se odvija prav zdaj pred našimi očmi:

As the war in Ukraine drags on, the government is selling off state assets in a big privatization spree.

US fossil fuel corporations like ExxonMobil, Chevron, and Halliburton are participating in discussions to take over the Eastern European nation’s oil and gas industry, as Kiev pushes to increase production to replace Russian energy exports.

This comes soon after Ukraine’s Western-backed leader, Volodymyr Zelensky, sent a friendly video message to a US corporate lobby group, thanking companies like BlackRock, JP Morgan, Goldman Sachs, and Starlink, and promising “big business” for others.

In September, Zelensky also symbolically opened the New York Stock Exchange, announcing that his country is “open for business”, offering more than $400 billion in “public-private partnerships, privatization, and private ventures” for US companies.

Nadaljujte z branjem→

Odlično predavanje Larsa Schernikaua, ki bi ga morali pogledati vsi, da bi sploh razumeli, kaj pomeni, da bo našo prihodnost poganjala elektrika. Da bi razumeli napačne predpostavke in zavajujoče LCOE izračune, na katerih je zgrajen balon “zelenega prehoda”. Toliko blefa in zavajanja, kot ga je v “električnem zelenem balonu”, težko najdete. Dobro je, da to slišite od strokovnjaka na tem področju.

Vsaka država je nesrečna na svoj način in vsaka država ima svoje norce. Le da se z nesrečniki in norci velikih držav, hočeš nočeš, mora ukvarjati ves svet. No, v tem ameriškem šovu med demokrati in republikanci glede meje zadolžitve se zdi, da sta Biden in Yellenova slabo odigrala svoji vlogi.

As soon as Republicans took control of the House last November, it was obvious that they would try to take the economy hostage by refusing to raise the federal debt limit. After all, that’s what they did in 2011 — and hard as it may be to believe, the Tea Party Republicans were sober and sane compared to the MAGA crew. So it was also obvious that the Biden administration needed a strategy to head off the looming crisis.

More and more, however, it looks as if there never was a strategy beyond wishful thinking. I hope that I’m wrong about this — that President Biden will, at the last minute, unveil an effective counter to G.O.P. blackmail. He may even be forced to do so, as I’ll explain in a bit. But right now I have a sick feeling about all of this. What were they thinking? How can they have been caught so off-guard by something that everyone who’s paying attention saw coming?

Nadaljujte z branjem→

Nmeški zeleni ne samo, da niso imuni za “bolezni vladajočih” (klientelizem, korupcija, kronizem…), ko enkrat pridejo na oblast, pač pa izgleda, da so zelo dobri v tem. Poročilo iz Nemčije.

The German Greens are in several big crises right now, all directly related to Robert Habeck. First came the legislation to force homeowners to upgrade their oil and gas heating system from January onwards. From next year onwards, it will no longer be legal to instal new gas and oil heaters. And from 2030, all existing ones will have to be replaced by heat pumps. As the sale of Viessmann has demonstrated, this is not a business in which German companies can compete. The legislation, a centre-piece in the government energy transition, effectively amounts to a tax on home owners, something people did not have on the radar screen before.

Nadaljujte z branjem→

Spet primer iz Velike Britanije, ki OVE vire bazira na vetru, ki je sicer precej bolj izdaten in stabilen vir energije od sonca (piha tudi (predvsem) ob oblačnem vremenu, ponoči in pozimi). Vendar pa veter, podobno kot sonce, prinaša velike skrite stroške. Ljudje preprosto ne razumejo, politiki pa zamolčijo, da večji kot je delež OVE v energetskem miksu, več nadomestnih virov rabimo za nadomestitev izpada energije, ko sonce ne sije in kot veter ne piha, in za izravnanvanje frekvence v omrežju. Za vsak megavat inštalirane moči vetra ali sonca potrebujemo še vsaj en megavat inštalirane moči v plinsko-parne elektrarne (ker so fleksibilne in poceni) ter dodatne zmogljivosti za kratkoročno izravnavanje omrežja. Več kot dodamo zmogljivosti sonca in vetra, več nestabilnosti dodamo omrežju in večji so stroški za njeno ublažitev – ker sistem nikoli ni bil zasnovan za obvladovanje prekinitev dotokov energije. Več kot vlagamo v sonce in veter, večji postaja problem za elektroenergetski sistem in večji račun za njegovo odpravo.

Zato, če smo pošteni, povečana vlaganja v zmogljivosti vetra in sonca zgolj preusmerjajo prepotrebne naložbe stran od zanesljivejših in stroškovno učinkovitejših virov energije. V majhnem obsegu so te investicije v zmogljivosti sonca in vetra koristno dopolnilo, da malce zmanjšamo izpuste CO2 poleti, v velike obsegu ali celo kot glavni vir pa so narodnogospodarsko škodljive (destabilizirajoče, drage in uničujoče za gospodinjstva in industrijo), da o njihovem negativnem vplivu na okolje in socialne razmere v nerazvitih državah (kjer pridobivajo potrebne kovine in minerale) ne govorimo.

Nadaljujte z branjem→

Tudi iz najnovejših izjav predstavnikov ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da NEK2 naj ne bi bil odgovor na manjko električne energije v nasledndjem desetletju, ker je še dve desetletji ne bomo imeli, je zelo očitno, (1) da v vladi aktivno zavlačujejo z odločitvijo glede NEK2 (odločitev o tem potiskajo na referendum šele leta 2027; izgovarjajo se na manjkajoče dokumente, namesto, da bi z JEK skupaj pospešili pripravo dokumentov, ki naj bi menda manjkali),  (2) da nimajo nobene rešitve za izpad električne energije iz TEŠ6 leta 2033, in (3) da forsirajo bodisi tehnično povsem neustrezne tehnologije (fotovoltaika in baterije) ali še neobstoječe tehnologije iz vidika potrebno velikega formata (vodik). Na pobude glede izenačitve tehnologij razogljičenja proizvodnje električne energije ne odgovarjajo.

Spodaj je komentar enega izmed državljanov s tehničnim predznanjem, ki je plastično pojasnil, zakaj je forsiranje fotovoltaike in baterijskega shranjevanja poletnih viškov tehnično absolutni nonsens.

Nadaljujte z branjem→

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je v ponedeljek na Strateškem svetu za energetski prehod v okviru GZS glede novega Nacionalno energetskega podnebnega programa (NEPN) z nekaj izjavami poskrbela za precej razburjenja med prisotnimi. Naj navedem zgolj dve. Prva izjava je bila, da naj slovenska podjetja premislijo, ali bi plačevala dvakratno sedanjo ceno električne energije, kot jo proizvaja jedrska elektrarna Krško v primeru izgradnje drugega bloka v Krškem, medtem ko bo za nemška podjetja cena električne energije iz obnovljivih virov (sonca in vetra) enaka nič evrov na megavatno uro.

Druga izjava pa, da so stroški električne energije iz fotovoltaike, vključno s stroškom shranjevanja, nižji od cene energije iz nove jedrske elektrarne. Pri čemer se je sekretarka sklicevala na poročilo svetovalnega podjetja Lazard in njegovo oceno »izravnanih stroškov električne energije« (LCOE).

Prisotni energetski strokovnjaki in gospodarstveniki so iz obeh izjav sekretarke ter izjav resornega ministra, da je treba najprej preveriti ceno električne energije iz nove nuklearke, seveda takoj doumeli, da resorno ministrstvo ni naklonjeno gradnji nove nuklearke, ampak da preferira drugo opcijo. Pustimo ob strani, kakšne dejanske namene ima ministrstvo in ali res zavlačuje politično odločitev glede nove nuklearke ter predpripravljalne postopke, in se posvetimo strokovnim argumentom.

Nadaljujte z branjem→