Če sodite med tiste, ki morajo s trojko občevati po službeni dolžnosti in se truditi, da pobesnelo žival čim prej umirijo, se znebite strahu pred letenjem ter najemite stanovanje nekje blizu njenega brloga, saj boste vsak teden pri njej na zagovoru. Predvsem pa se naučite govoriti poseben jezik, ki bi mu lahko rekli tudi trojščina. Pa ne gre toliko za posebne besede in fraze, čeprav njihovo obvladovanje gotovo pomaga. Gre predvsem za to, da skupaj z novim jezikom posvojite tudi njegov miselni okvir. Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Učinki dvigovanja obdavčitve potrošnje in koga bo to najbolj prizadelo
Ob oblikovanju nove vlade je eno najbolj izpostavljenih področij vsekakor dvig splošne stopnje davka na dodano vrednost. Ta dvig se je kot del ukrepov ekonomske politike pojavljal že prej, a je bila dosedanja vlada odločno proti. V kolikšni meri zaradi ekonomskih razlogov, koliko pa zaradi tega, ker je bil to predlog »nasprotne« strani, ne bi špekuliral. Dokaj negativno splošno mnenje do zvišanja DDV je seveda razumljivo, saj dvigovanje davčnih obremenitev vsakdo težko sprejme. Dodatno pa razpravo o prednostih in slabostih dviga DDV trenutno obremenjuje še politična polarizacija zagovornikov in nasprotnikov tega ukrepa in hitro zmanjka prostora za neko realno, neobremenjeno oceno. Zato je zanimivo pogledati nekaj številk s tega področja. Nadaljujte z branjem
Pomen vrednosti neopredmetenega kapitala – primer družbe Blackberry
Ob bok komentarju o neustrezno ovrednotenih neopredmetenih osnovnih sredstvih v slovenskih podjetjih, ki sta ga pripravila Andrej Mertelj in Andreja Jenko, je zanimiv tudi pogled na primere v tujini. Nedavno je tretja največja kanadska banka Scotiabank podvojila vrednost, po kateri vrednosti patente družbe Blackberry (do nedavnega imenovane RIM). To se je zgodilo po objavi US Patent 100 v Intellectual Asset Management (IAM) magazinu (štev. 58, 2013), kjer so bile ocenjene vrednosti patentov v prvih 100 družbah z največjo vrednostjo patentov. Blackberry je bil na tej lestvici uvrščen na 82. mesto, toda hkrati je bil uvrščen med 14 družb z izjemnimi patenti (stand-out patent portfolio). To je navedlo finančne analitike banke, da prevrednotijo dosedanje konzervativne ocene vrednosti portfelja patentov družbe Blackberry – iz 1.2 na 2.25 milijarde $. Nadaljujte z branjem
Kapitalska ”črna luknja” oziroma ali so slovenska podjetja res tako kapitalsko šibka?
Andrej Mertelj, Andreja Jenko
Intenzivnim razpravam o strukturnih reformah in ukrepih fiskalne konsolidacije, se vse bolj pridružujejo opozorila o nujno potrebni ponovni spodbuditvi gospodarske rasti. V mednarodnih institucijah, kot je npr. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), iščejo odgovore in instrumente kako oživiti gospodarsko aktivnost na globalnem nivoju in spodbuditi rast v državah, ki jih je finančna in gospodarska kriza najbolj prizadela. In Slovenija, žal, sodi med te. V težkih časih običajno poiščemo vse skrite vire in potenciale, ki nam dajo moč, da se ponovno vzdignemo. Kateri so ti potenciali, ki v Sloveniji obstajajo, a so še neprepoznani in neizkoriščeni vir gospodarskega napredka? * Nadaljujte z branjem
TEŠ 6 kot simbol razbohotenega primitivizma v Sloveniji
Stanko Štrajn
Vstajniki bodo v soboto protestirali zaradi razmer v Sloveniji, do katerih so pripeljali tudi ekscesi, kot je TEŠ 6. TEŠ 6 seveda ni Slovenija v malem, zato celotne politike in gospodarstva v Sloveniji ni mogoče enostavno obravnavati na tem primeru. Pa vendarle. * Nadaljujte z branjem
Koliko delovnih mest odnese za eno točko višji DDV?
Igor Masten
V današnji kolumni navajam nekaj izračunov o tem, kako bomo predvidene ukrepe nove vlade čutili v žepih. V svojem nastopnem nagovoru v parlamentu je mandatarka Alenka Bratušek napovedala prekinitev s politiko varčevanja Janeza Šušteršiča. Usmeritev nove vlade bo v rast in nova delovna mesta. Saj je tudi bivši finančni minister imel v mislih rast in nova delovna mesta, vendar bo nova vlada za te cilje uporabila druge ukrepe.* Nadaljujte z branjem
Mehki državni udar v Sloveniji?
Povsem različne usode Janše, Kanglerja in Jankovića so klasičen primer vsesplošnega družbenega mižanja, dvojnih meril in zanikanja vladavine prava: zaradi poročil KPK sta Janša in Kangler letela z javnih funkcij premiera in župana drugega največjega mesta, medtem ko Janković še ostaja na javni funkciji župana največjega mesta, Kučanova PS pa ob odločilni podpori Virantove DL prevzema oblast v državi. Nadaljujte z branjem
Kaj lahko Gašpar G. Mišič naredi za gospodarstvo?
Jon Stewart
Hja, takle mamo. Napišeš en post na eno izjavo pa te potem navajajo v uvodniku Sobotne priloge Dela in dobiš precej prijazen odgovor poslanca. Super, ni kaj. Ampak je pa potrebno nekaj pojasniti. Podpisan je Jon Stewart iz preprostega razloga, ker mi je všeč njegov način spremljanja novic in postavljanja relevantnih vprašanj. In spremljajoč slovensko politiko zadnjih nekaj let, se mi zdi, da bi tak pogled pri nas še kako potrebovali. Glede na reakcije na prvi post bom jih bo mogoče še kaj, jasno če jih bo Jože še hotel objavljati, pingvini pa skrbeti za material (btw: kaj je bolj verjetno?). Iz tega (upam da logično) izhaja, da tele poste ne piše Jože. To pa želim poudariti izključno zaradi tega, ker mu ne bi rad naprtil kakih zamer, ki jih ni zakuhal. Ima verjetno svojih dovolj. Nadaljujte z branjem
Reinkarnacija Križaniča v Veliki Britaniji
Mark Serwotka, generalni sekretar sindikata britanskih javnih uslužbencev in zaposlenih v storitvenem sektorju, je danes v Guardianu objavil program desetih točk za zagon britanskega gospodarstva. Program je tako genialen in zveni tako domače, da ga moram deliti z vami. Hja, program dejansko izgleda natanko tako, kot da bi ga preplonkal od Križaniča v mandatu Pahorjeve vlade. Nikjer seveda ni govora o ukrepih za zagon gospodarstva, torej o ustvarjanju nove dodane vrednosti, pač pa zgolj o delitvi tega, kar že obstaja. Torej o povečanju plač v javnem sektorju, povečanju minimalne plače in socialnih transferjev, odpravi davčnih olajšav ter seveda o nacionalizaciji bank. Ne vem, če je Serwotka pogledal, kakšne učinke je skorajda do pike enak program imel v Sloveniji v letih 2009-2010, ko sta ga izvajala dvojec Križanič – Pahor. Priporočam pa, da si pogleda. Nadaljujte z branjem
Prodaja državnega premoženja: zakaj in s kakšnimi posledicami?
Jurij Žurej
Nekaj razmišljanj na zapis gospoda Bineta Kordeža: »Prodaje državnega premoženja: Odrešilnih 25% + 1 glas?«. Zapis g. Kordeža nedvomno drži glede procesa. Vsebinsko pa: država naj se končno odloči kaj je v dejanskem strateškem interesu, ostalo pa naj se proda v celoti in naj se ne “telovadi” s 25%+1 glas. Pravno in dejansko gledano je takšen % neumnost, saj se ga, kot je zapisano v prispevku g. Kordeža, da dokaj lahko obiti, in sicer na 100 in 1 način in sam sem videl teh primerov v praksi nešteto. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.