Financial Times danes poroča, kot se je napovedovalo že v neformalnih pogovorih s predstavniki Evropske komisije, da v Bruslju razmišljajo o nekakšni prisilni upravi za Slovenijo. Pri tem ima EK na voljo dve formalni možnosti. Prva je, da za Slovenijo konec meseca uvede postopek t.i. “excessive imbalances procedure”, ki omogoča kaznovanje države, ki ne izpolnjuje zahtev glede odprave presežnih neravnotežij. Druga oblika je t.i. “intensive EU monitoring”, ki sicer EK ne omogoča, da bi zahtevala izvajanje določenih reform, ampak ji omogoča le bolj tesno spremljanje napredka države pri izvajanju reform. Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
NYT: Kordež kot simbol propada pajdaškega kapitalizma v Sloveniji
“My mistake and the mistake of the banks was to vastly underestimate the risk,” Mr. Kordez, 56, said in a recent interview […] As fears grow that Slovenia could follow Cyprus and become the sixth euro zone country to seek a bailout, his rise and fall have come to symbolize the way easy and cheap credit, combined with Balkan-style crony capitalism and corporate mismanagement, fueled a banking crisis that has unhinged a country previously praised as a regional model of peaceful prosperity. Nadaljujte z branjem
FAQs about the Slovenian bailout (as of early May 2013)
With last week dollar bond emission a bail-out from the troika was avoided in the last minute for 2013?
Yes, the new government put tremendous effort in sucessful launching of the dollar bond emission. The bond emission per se was not questionable as there is an overhang of funds in the US financial markets seeking for profitable investments. In this respect, Slovenia with its relatively low public debt and manageable deficit is a relatively good investment opportunity. Slovenia is a good client to make easy money on. One can easily put it under pressure and skyrocket the borrowing rates. This is reflected in the rates of current dollar bond emission. However, the price paid for this ‘last minute financing’ is – when compared to Italy or Spain – quite high. Borrowing money at this rate is unsustainable, in particular in regard of the current recession. Nadaljujte z branjem
Del problema in del rešitve: Dvig obrestnih mer in odpis dolga
Aleš Praprotnik
Carmen Reinhart in Kennnethu Rogoffu (R-R) je kljub vsej škandaloznosti njune napake in kritike na njun račun vseeno treba priznati, da sta v svojem drugem odzivu na kritike v NY Timesu precej iskrena. Med drugim pravita, da sta delila podatke s stotinami raziskovalcev, da nista aktivno sodelovala pri uvajanju varčevalne politike in da sta v svojih člankih in razpravah uporabljala zgolj rezultate mediane in ne aritmetične sredine, kar naj bi bilo precej podobno rezultatu, do katerega so prišli študentje, ki so odkrili napako. Med drugim pravita: Nadaljujte z branjem
Kje so alternative varčevanju?
Da v Sloveniji od krize naprej potrošimo več kot ustvarimo in da se to izkazuje v vsakoletnem javno-finančnem deficitu, je sedaj že očitno. To velja v obdobju krize sicer tudi za večino ostalih evropskih držav, da ne omenjamo ZDA. Vendar pa na žalost finančni trgi vidijo našo državo precej bolj rizično, kljub temu da so odstotki proračunskega primanjkljaja in skupnega dolga glede na BDP relativno ugodnejši. Zaradi tega so ti »finančni trgi« dobili precej negativen prizvok, a v bistvu gre za upnike, za tiste, ki nam posojajo denar in ti imajo seveda pravico do svojega mnenja, nam je všeč ali ne. Da smo kljub relativno boljšim kazalcem tako obravnavani, je vsekakor razlog tudi v majhnosti in s tem ranljivosti države (majhen dolg je problem dolžnika – velik pa upnika), pomembno vlogo pa igra tudi »skreganost« države. Nadaljujte z branjem
Genialna ideja Bratuškove: SOZD Slovenski gradbeni holding
Predsednica vlade Alenka Bratušek je danes v intervjuju v Mladini predlagala: »Menim, da bi morala država ustanoviti gradbeno podjetje. To je eden izmed načinov, kako zagotoviti, da bo delo ostalo tukaj.« Ideja gospe predsednice vlade je naravnost izvrstna! Genialna. Škoda, da se je nismo spomnili že prej. Še bolj me žre, ker se je nisem spomnil že sam. Pa tako logična je, da se res počutim intelektualno podhranjenega, da se nisem tega domislil. Nadaljujte z branjem
Ocene bi lahko naredila “vsaka krava”
Eden izmed ključnih krivcev za izbruh ameriške finančne krize in posledičnega okuženja ostalih držav so – ob bankah in hedge skladih – bonitetne agencije. Preprosto so napačno ocenjevale rizike posameznih finančnih instrumentov, pa tudi rizike državnih obveznic. Kako so se lahko tako zelo zmotile? Razloga sta povsem prozaična: prvič, ker so pri ocenjevanju rizikov imele jasen profitni motiv in s tem konflikt interesov, in drugič, ker so ocene (namerno?) utemeljevale na napačnih predpostavkah. Nadaljujte z branjem
Je Barroso spremenil kurs ali bil zgolj sprovociran?
Nemški Spiegel špekulira ali je predsednik Evropske komisije Manuel Barroso v ponedeljek res spremenil kurs evropske politike glede varčevanja ali pa je bil k tej izjavi zgolj sprovociran, ker je bil prizadet njegov nacionalni ponos. Spiegel, tako se zdi, bi rad verjel slednje. V nasprotnem primeru se na ravni vodenja EU obetajo precejšnje težave. Nadaljujte z branjem
Katastrofalni učinki “varčevanja” v EU in Sloveniji
Res je nekoliko tečno poslušati tiste, ki na glas govorijo, da so imeli prav. Denimo Paula Krugmana, ki od začetka te “Velike recesije” pridiga, da je pristop k reševanju s politiko varčevanja v času gospodarske depresije in ob ničelni obrestni meri absolutno napačen. Toda treba je priznati, da je imel prav, ko se je ves čas skliceval na osnove makroekonomije (na IS-LM model). (Za tiste, ki niste študirali ekonomije: ko je obrestna mera blizu nič, postane monetarna politika impotentna in še tako veliko povečanje monetarnih agregatov nima vpliva na rast ponudbe, v času depresije pa tudi na inflacijo ne; v takšnih pogojih je učinkovita le fiskalna politika s povečanjem izdatkov, kar dvigne agregatno povpraševanje) Nadaljujte z branjem
Varčevalni ukrepi ali zakaj je najprej potrebno razumeti delovanje monetarnega sistema
Aleš Praprotnik
Povejmo naravnost: varčevalni ukrepi v časih krize ne delujejo in tudi ne morejo delovati, kajti za obdobje krize je značilno zmanjšanje povpraševanja. Če ga ne zagotavlja zasebni sektor, ga mora zato nadomestiti država. To vse bolj spoznavajo tudi prejšnji zagovorniki varčevanja, ki so svoje politike utemeljevali med drugim na študiji Kennetha Rogoffa in Carmen Reinhart (RR). Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.