Igor Masten
V zadnjem času se je svet precej razpisal o napakah, ki sta jih v svojem članku naredila Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff, njun članek pa naj bi se uporabljal za utemeljitev politike varčevanja. Potem še nekaj podobnega s člankom Alesine in Ardagne in Paul Krugman je takoj razglasil globalno Keynesiansko zmago. Vse skupaj se dogaja v precej navijaškem vzdušju. Zelo pomembno je, katera ekipa je tvoja. In pri nas ni nič drugače. Nadaljujte z branjem
Ekonomska situacija v Sloveniji seveda ni dobra. Vseeno pa tudi ni tako slaba, kot se običajno predstavlja v medijih in kot nas vidijo v tujini. V aktualnih ocenah razmer vse pogosteje prevladajo drugi vidiki kot pa konkretne številke. Pomembnejša je psihologija, zaupanje, kot pa dejanske razmere. Zato velja izpostaviti nekaj ključnih podatkov in kazalcev, po katerih bi bila lahko ocena pomembno drugačna. Nadaljujte z branjem
Še drug pogled na moralistični pogled iskanja prave rešitve za izhod iz krize. Kot pravi Krugman, je moralistični pogled na iskanje rešitve izhoda iz krize napačen iz dveh vidikov. Prvič, ker sedanja depresija in nizka zaposlenost nista posledica tega, ker smo nekoč preveč trošili, ampak ker sedaj premalo trošimo. In drugič, grešniki, ki so nas pripeljali v krizo, niso iste osebe, ki sedaj trpijo zaradi varčevanja. Ali drugače rečeno, pokoro za krizo plačujejo tisti, ki je niso povzročili. Nadaljujte z branjem
Tako ne gre več naprej. Svežnji pomoči v pravih rokah lahko preprečijo katastrofe, kot je bil na primer padec banke Lehman Brothers . A varnostnih mehanizmov, pomembnih kot so, ne gre izkoriščati v nedogled. Kaj pa slovenski upi na pomoč iz evropskega stabilnostnega mehanizma (ESM)? Upam, da pomoč ne bo odobrena. Nadaljujte z branjem
Tisti, ki so v zadnjem mesecu trdili, da je nova vladna koalicija brez koncepta, nimajo prav. Vladni koncept oziroma ekonomsko filozofijo nove vlade je v intervjuju izpred dveh tednov dokaj precizno definirala predsednica vlade Alenka Bratušek: »Ne moreš imeti socialne države pri izdatkih in neoliberalne pri prihodkih ter hkrati izravnan proračun«. In ta koncept naravnost žari iz vsakega odstavka v četrtek sprejetega, čeprav rahlo omiljenega, Programa stabilnosti. Programa, ki naj bi ga v naslednjem letu izvajala vlada. * Nadaljujte z branjem
Fiskalna prilagoditev, ki jo večinoma na prihodkovni strani prinaša Program stabilnosti 2013 (PS), ki ga je vlada danes poslala v Bruselj, bo za približno eno milijardo evrov znižala domače povpraševanje. Država bo znižala svoje investicije in materialno porabo, na drugi strani bo država davkoplačevalcem denar, ki bi ga porabili za potrošnjo, pobrala v obliki davkov in ga dala v bančne bilance. Ni treba biti strokovnjak za kvantno fiziko, da bi ugotovili, da bo ta milijarda evrov domačega povpraševanja, ki bo umanjkala, pač v ustrezni meri meri zmanjšala BDP.
Slika: Dinamika BDP zaradi vladnih ukrepov v 2013 (2008 Q3 = 100)
This paper investigates how the efficiency of the business environment and corruption (informal payments and state capture) affect the microeconomic performance of firms. The novelty of the study is to look at the interaction of these effects with firm ownership. We use firm-level micro data collected by the Business Environment and Enterprise Performance Survey (BEEPS) for 27 transition countries for 2002–09. Among other data, BEEPS collects information on different forms of corruption at the firm level and firm ownership. We find the somewhat surprising result that private firms (domestic and foreign-owned) are more involved in both informal payments and state capture. Nadaljujte z branjem
Kakšne posledice imajo zmote ali napake znanstvenikov na ekonomsko politiko in na usode držav, smo lahko videli pred tremi tedni na podlagi odkritja napake v študiji Carmen Reinhart in Kennetha Rogoffa. Glavnina političnih argumentov za politiko varčevanja je temeljila prav na tej študiji (Reinhart in Rogoff, 2010) ter na študiji Alesine in Ardagne (2010), za katero se je prav tako izkazalo, da je bila dubiozno narejena. Na podlagi obeh primerov lahko seveda začnemo s kampanjo splošnega pregona ekonomistov in odvzema pedigreja znanosti celi ekonomski vedi. * Nadaljujte z branjem
Nedavno smo lahko v Financah prebrali zapis bivšega finančnega ministra g. Šušteršiča z osnovno poanto, da je prejšnja vlada z ustrezno fiskalno politiko in varčevanjem uspela v lanskem letu znižati proračunski primanjkljaj države za kar 880 milijonov evrov. Sam pa sem v analizi podatkov Ministrstva za finance (Konsolidirana bilanca javnega financiranja) ugotavljal, da je bil finančni izplen varčevalne politike vlade dokaj šibak. Glede na tako velike razlike, je vsekakor zanimivo pogledati iz česa izhajajo in kaj se je lani v javnih financah pravzaprav res dogajalo. Če je namreč fiskalna politika prejšnje vlade v samo enem letu omogočila skoraj milijardno znižanje državnega primanjkljaja, potem je s takšno politikov vsekakor smiselno in potrebno nadaljevati. Nadaljujte z branjem
Sandra Damijan
Včeraj so mediji povzeli raziskavo svetovalnega podjetja Ernst & Young, da sta korupcija in podkupovanje v evropskem gospodarstvu običajna praksa, neslavna rekorderka v Evropi pa je Slovenija, kjer je delež menedžerjev, za katere je podkupovanje običajno, kar 96 odstotkov. Slovenija naj bi bila na podlagi raziskave najbolj skorumpirana država v evropskem poslovnem okolju. In to z naskokom glede na vse ostale države. Toda poznavajoč druge podobne oziroma bolj kompleksne raziskave, pa se je z rezultati raziskave Ernst & Young, ki so sicer poželi veliko medijsko zanimanje in strinjanje, težko strinjati. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.