Dušan Caf

Last month, the Ljubljana District Court issued its ruling, completely dismissing T-2’s damages claims against Telekom Slovenije in the amount of 130 million euros. T-2 filed its lawsuit already six years ago against Telekom Slovenije over alleged anti-competitive actions, which, it claimed, prevented it from successfully entering the internet services market. The main hearing did not get underway until January of this year, but it finished in just an hour and a half, so the ruling was no surprise. * Nadaljujte z branjem→

Okrožno sodišče v Ljubljani je prejšnji mesec razglasilo sodbo, s katero je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek operaterja T-2 proti Telekomu Slovenije v višini sto trideset milijonov evrov. T-2 je vložil tožbo že pred šestimi leti zaradi domnevnih protikonkurenčnih dejanj Telekoma Slovenije, ki naj bi mu preprečevala uspešen vstop na trg internetnih storitev. Glavna obravnava se je začela šele letos januarja, vendar se je končala v pičli uri in pol, tako da je bila sodba pričakovana. Sodnica si na obravnavi sploh ni zastavila vprašanja, ali so obtožbe o telekomovih zlorabah prevladujočega položaja utemeljene, ampak je najprej preverjala, ali je T-2 predložil dovolj dokazov za izračun škode. Ker po njenem mnenju za dober kubični meter dokumentov ni bilo dovolj, je postopek zaključila, ne da bi T-2 dala priložnost, da dokaze ustrezno dopolni. Ob takšnem zaključku postopka, v katerem sta sprti stranki v šestih letih priprav skupaj napisali skoraj tri tisoč strani vlog in sodišču predložili prek pet tisoč dokaznih listin, se upravičeno zastavlja vprašanje, kdo je večji nasprotnik konkurence, telekom ali zakon o pravdnem postopku in slovenska sodišča? Ali pa ne gre morda za usklajeno delovanje? Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Prvega oktobra lani je 220 članov posadke in 110 mornariških kadetov argentinske frigate Libertad (Svoboda) ob pristanku v ganskem pristanišču Tema pričakalo neprijetno presenečenje. Namesto množic navdušenih nad podobo starodobne jadrnice, ponosa argentinske mornarice, so jih pričakale ganske oblasti z nalogom za zaseg plovila. Pristaniško presenečenje je pripravila četa dobro plačanih ameriških odvetnikov sklada tveganega kapitala Elliot Management, ki je dosegla, da je sodišče v New Yorku odobrilo zaseg premoženja argentinske države v določenih delih sveta. Slednja namreč vse od leta leta 2001, ko je prenehala poravnavati obveznosti do imetnikov obveznic na svojih 81 milijard dolarjev dolga, bije neizprosen boj z nekaj mrhovinarskimi skladi (volture funds), ki niso privolili v menjavo obveznic in predvideno 65-odstotno izgubo nominalne vrednosti. * Nadaljujte z branjem→

V začetku maja je guverner ECB Mario Draghi nekoliko presenetil trge z napovedjo nekonvencionalnih ukrepov, da bi ECB prisilila poslovne banke, da več kreditirajo in manj “parkirajo” sposojen denar pri ECB. Banke naj bi namreč denar, ki so si ga prej sposodile pri ECB, v obliki depozitov po nižji obrestni meri spet “parkirale” pri ECB (okrog 120 milijard evrov). Zato je Draghi razmišljal, da bi banke prisilil, da ta denar posojajo naprej gospodarstvu, in sicer tako da bi bankam zaračunaval provizijo za njihove parkirane depozite pri ECB. To bi efektivno pomenilo negativne obrestne mere na depozite bank pri ECB. Nadaljujte z branjem→