Do konca naslednjega tedna bo bolj jasno po kateri trajektoriji se bo gibala usoda Slovenije v naslednjih nekaj letih. Evropska komisija (EK) se bo opredelila do slovenskega paketa ukrepov v programu stabilnosti. In če ne bo zadovoljna, se lahko odloči, da za Slovenijo uvede »postopek za zmanjšanje presežnih neravnovesij«. Ker je v podobni situaciji tudi Španija, se zna zgoditi, da iz političnih razlogov do uvedbe tovrstnega ukrepa zoper obe državi ne bo prišlo. Kar pa ne pomeni, da bo Komisija križem rok gledala na poslabševanje situacije v Sloveniji. Pač pa bo v Slovenijo poslala »tehnično pomoč«. * Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Hilda Tovšak in intelektualno nedoraslo sodstvo
Pri popolnoma zgrešeni logiki in zdravi pameti slovenskega pravosodja me ne preseneča, da je pravosodni minister Senko Pličanič stopil v bran Hariju Furlanu, češ kako je odgovoren, da je ponudil svoj odstop, če se izkaže, da je storil napako. Napačna logika se je samo – tako kot se v Sloveniji vrti ne le 20, ampak 60 let – odvrtela naprej do politike, ki postavlja sistem. Ne more biti pameten sistem, če ga postavljajo razmeram intelektualno nedorasli ljudje, da parafraziram predsednika države Boruta Pahorja. Nadaljujte z branjem
Politično kadrovanje je najboljši razlog za privatizacijo
V koalicijsko pogodbo smo napisali cel kup lepih besed o kadrovanju po strokovnih merilih. Marsikdo tudi je strokoven, način tega trgovanja pa je zelo škodljiv za državo. Sedanja koalicija to počne na enak način. Ne gre za strice iz ozadja, ampak za sestrične in bratrance, ki so drug drugemu prijatelji in dolžni usluge. Minister sam težko razume in vidi, kaj se dogaja. Najhuje je, da politika ne odloča le o nadzornikih, kjer ima kot lastnik določeno pravico, ampak tudi o predsednikih in članih uprav ali celo nižjih položajih. To je nedopustno. Seveda je treba najti zdravo ravnotežje, ker je na koncu v očeh ljudi minister tisti, ki je odgovoren za stanje v državnih podjetjih. Najboljša rešitev je zame privatizacija. In sedanji način upravljanja je zame najboljši razlog za privatizacijo. Nadaljujte z branjem
Revolver konkurenca na trgu študentskega dela
Slovenija je država monopolov. Delno zaradi same majhnosti, saj zaradi zahtevanega (tehničnega in ekonomskega) minimalnega obsega obrata na tako majhnem trgu preprosto ni mogoče imeti veliko igralcev. Delno pa zaradi prepletenosti interesov med politiko in gospodarstvom, ki pa tudi izhaja iz majhnosti. Dodatno pa zaradi dolge zatohlosti (pred osamosvojitvijo) in zaprtosti pred tujo konkurenco po njej. Regulatorji trga so prepleteni s poslovnimi subjekti na trgu ali ujeti v njihove interese. To je žalostna podoba Slovenije na vseh področjih. Nič drugače ni na trgu posredovanja dela. V bistvu bi bilo nenavadno, če bi bila tržna situacija med posredovalnicami dela kaj drugačna, kot jo poznamo iz drugih dejavnosti. Nadaljujte z branjem
Demokratični socializem, hey-ho, let’s go!
Poskusi reševanja trenutne krize potrjujejo, da v kapitalizmu gospodarstvo ni sredstvo za povečevanje kakovosti življenja, temveč je človeško življenje sredstvo za širjenje akumulacije kapitala. Kriza ni izjema pri delovanju kapitala, ni motnja v samouravnavanju trgov in ni posledica nenadne rasti števila lenih, korumpiranih, nepodjetnih in nasploh nekonkurenčnih posameznikov, ampak je sredstvo, s katerim kapitalistično gospodarstvo uveljavlja svojo prevlado nad družbo in naravo. Opraviti nimamo z gospodarsko krizo, pač pa z obdobjem, ko normalno delovanje kapitalističnega gospodarstva zahteva, da se v imenu ohranitve profitov znebi še zadnjih ostankov bremena demokratičnega nadzora, delavskih pravic in javnih storitev. Nadaljujte z branjem
Primer Diners in posojilno – razdolževalna šizofrenija po slovensko
Bine Kordež
Dogajanja z družbo Diners Club d.o.o. je pravzaprav ena tipičnih zgodb, ki so se in ki se dogajajo v Sloveniji. Ne opredeljujem se o poslovnem modelu podjetja, niti osebno ne poznam nikogar od vpletenih, a na osnovi bilančnih podatkov lahko ocenimo dogajanja v preteklosti. Podjetje je imelo zanimivo poslovno priložnost, precejšnje možnosti za rast in za izbran model poslovanja je potrebovalo tudi precejšnja finančna sredstva. Ob tem pa lastnik kakih večjih lastnih virov ni imel in običajno tudi ni bil zainteresiran v podjetje spustiti druge lastnike, na drugi strani pa so bile banke pred nastopom krize pripravljene podpreti projekte s posojilnimi viri ne glede na obseg lastniških virov. Nadaljujte z branjem
One funeral at a time ali Slovenija se bo razvijala z vsakim pogrebom
Sandra Damijan
Fizik Max Planck je nekoč dejal, »nova znanstvena resnica ne doživi zmagoslavja zato, ker prepriča nasprotnike, temveč zato, ker nasprotniki sčasoma umrejo, medtem pa odraste nova generacija, ki je seznanjena z resnico«. Na žalost, njegova logika velja za Slovenijo tudi onkraj znanosti. V upravljanju institucij, na primer. Nisem še slišala za primer nepoštene politične ali gospodarske elite, ki bi jo logika in razum prepričala, da se nepoštenost ne splača. Pač pa nadaljuje s svojim ravnanjem, dokler je ne dobijo s prsti v marmeladi. In ko se to zgodi, jo državljani zamenjamo in na oblasti nadomestimo z naslednjo elito. Ne pa tudi njenega ravnanja. Nadaljujte z branjem
Kako vas “striže” ZAMP, pa še veste ne za to
Ste lastnik ali najemnik enega izmed 2,600 frizerskih salonov v državi? Potem z veliko gotovostjo Združenju ZAMP (Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije) oziroma zasebni družbi ZAMP d.o.o. plačujete avtorska nadomestila za predvajanje vsebin s področja književnosti, znanosti in publicistike oziroma za organiziranje branja in recitacije teh del. Mhm, plačujete, kot da bi opravljali dejavnost kulturnega kluba, vi pa samo strižete in oblikujete pričeske. No, to je način, kako ZAMP striže vas. Nadaljujte z branjem
Lahko zaupamo bankam, ki naj bi jih za vsako ceno reševali?
Aleš Praprotnik
Očitno ne. Novica sicer ni nova, vendar je pomembna: nekaj tednov nazaj je v določenih medijih odjeknila vest, da naj bi mega ‘too big to fail’ (TBTF) banke prirejale tudi referenčno obrestno mero ISDAfix za zamenjave obrestnih mer (‘interest rate swaps’), katerih trg naj bi bil vreden okoli 380 bilijonov dolarjev. Dober članek o tem je v reviji Rolling Stone napisal Matt Taibbi, ki med drugim pravi: Nadaljujte z branjem
Kaj bi revizorji morali videti, pa niso
Stanko Štrajn
Če sploh kdo, potem revizor pri revidiranju vidi in ve, kaj se v revidirani družbi ali banki dogaja, kako stoji, zakaj je v stanju, kakršnem je, kam gre in kaj se bo verjetno zgodilo, če se kaj spremeni, ali če se nič ne spremeni. Če navedena ugotovitev ne bi držala, potem ga. Nevenka Kržan, ne bi mogla v svojem intervjuju uvodoma ugotoviti, da je zdravje slovenskega gospodarstva šibko, da pa kljub temu imamo nekatera podjetja, ki so vendarle zdrava, da torej uspešno poslujejo. Od sogovornika, ki takšno oceno, z avtoriteto revizorske stroke pove, v nadaljevanju pričakujemo, da nam bo razkril vzroke, ki so slovensko gospodarstvo prignali v krizo, za katero boleha že vse od leta 2008 in se nikakor ne pobere, saj je deležno napačnega zdravljenja naših vlad, napačnega ukrepanja bank in ignoriranja težav s strani nadzornih organov na čelu z banko Slovenije. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.