Demokratični socializem, hey-ho, let’s go!

Poskusi reševanja trenutne krize potrjujejo, da v kapitalizmu gospodarstvo ni sredstvo za povečevanje kakovosti življenja, temveč je človeško življenje sredstvo za širjenje akumulacije kapitala. Kriza ni izjema pri delovanju kapitala, ni motnja v samouravnavanju trgov in ni posledica nenadne rasti števila lenih, korumpiranih, nepodjetnih in nasploh nekonkurenčnih posameznikov, ampak je sredstvo, s katerim kapitalistično gospodarstvo uveljavlja svojo prevlado nad družbo in naravo. Opraviti nimamo z gospodarsko krizo, pač pa z obdobjem, ko normalno delovanje kapitalističnega gospodarstva zahteva, da se v imenu ohranitve profitov znebi še zadnjih ostankov bremena demokratičnega nadzora, delavskih pravic in javnih storitev.

Naš cilj je vzpostavitev družbeno-ekonomskega sistema, utemeljenega na neposredni demokraciji v politiki in ekonomiji ter na demokratično-planski delitvi dobrin. Gre nam torej za sistem proizvodnje in delitve, ki bo v skladu s potrebami vsake posameznice in posameznika ter družbe kot celote in ki bo upošteval nosilne kapacitete in pogoje regeneracije okolja.

Demokratičnega socializma ne razumemo kot utopično družbeno stanje v nedoločeni prihodnosti, ampak kot proces preseganja kapitalizma z demokratičnimi sredstvi, ki se ravna po večstoletni tradiciji emancipatornih bojev delavcev, kmetov, žensk in staroselcev. To demokratično preseganje kapitalizma poteka:

  • NA POLITIČNI RAVNI z oblikovanjem in uvajanjem novih oblik sodelovanja skupnosti pri soodločanju o javnih zadevah, kot so participativni proračun, neposredna demokracija na lokalni ravni (z zbori občanov in javnimi skupščinami) in nadomeščanje predstavniškega sistema z neposredno udeležbo v soodločanju in delegatskim sistemom;
  • NA MIKROEKONOMSKI RAVNI z uvajanjem oblik ekonomske demokracije, kot so skupno lastništvo zaposlenih, so- in samoupravljanje ter zadružništvo;
  • NA MAKROEKONOMSKI RAVNI z odpravljanjem trga in konkurence kot družbenih mehanizmov, ki v kapitalizmu povzročajo nenehne krize, in z vzpostavljanjem alternativnih načinov koordinacije proizvodnje in delitve dobrin, kot sta sodelovanje med proizvodnimi enotami namesto konkurence in demokratično planiranje namesto »slepe« tržne proizvodnje.
  • V ODNOSU DO OKOLJA z načrtovanjem obsega gospodarstva v skladu z nosilnimi in regeneracijskimi sposobnostmi okolja ter z vzdržno oziroma ravnovesno gospodarsko rastjo, utemeljeno na redistribuciji že obstoječega bogastva in hkratni vpeljavi do okolja prijaznih tehnologij; za to je na globalni ravni treba zagotoviti enakopraven dostop vsake posameznice in posameznika do pitne vode, obdelovalne zemlje in ostalih naravnih virov, ki omogočajo dostojno življenje;
  • V ODNOSU DO RAZREDNEGA VPRAŠANJA IN IDENTITETNIH VPRAŠANJ z odpravljanjem tako razrednih razlik med delom in kapitalom kakor vseh drugih oblik neenakosti in podrejanja na družbeni ravni, zlasti diskriminacije na podlagi rase, spola, spolne usmerjenosti, nacionalne oziroma etnične pripadnosti in hendikepa.

Vir: Iniciativa za demokratični socializem

Grem v knjižnico iskat knjigo velikega misleca in vizionarja dr. Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ima morda kdo doma še kak šnelkurs iz osemdesetih let? Nasploh tale citat bo treba znati na izust:

»Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Toda ne sam kot posameznik, ampak samo v enakopravnih odnosih z drugimi ljudmi. V teh odnosih mora samoupravno in svobodno obvladati svoje posamezne in splošne družbene odnose ter – v ustreznih demokratičnih organizacijskih oblikah – tudi državo, sistem in politično stranko kot instrumente svojega lastnega samoupravljanja. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo lahko potemtakem samo en cilj – da glede na možnost danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko – na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev – svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljan.«

Dajmo se pripravit na nove stare čase. Pa zaloge kave, hrane in pralnega praška si tudi naredite v kleti. Vse gre pospešeno v … Honduras!

5 responses

  1. Tonemo v izolatizem. Kritično maso bebavih ljudi se vedno zlahka doseže v neugodnih trenutkih. Naša pajdaško kaviar kapitalistično partijska korumpirana elita pa te parole s pridom uporablja v propagandne namene za svojo osebno korist. To zdaj je zgolj začetek snežne kepe. Če se večina razumnih tega ne zave hitro, bo prepozno in velika množica bo s tem okužena in imela oprane možgane. Ostali pa bomo v roku nekaj let (dveh, treh ali pa še prej!!!??) morali za Evropo uporabljati potni list in na čakati na odobritev nekega urada, ki ga bo vodila krvoločna drhal, kot našo celo državo. Navdaja me povsem enak občutek in znaki so identični kot ob ogledu dokumentarnih oddaj o vzponu raznih totalitarističnih režimov 20. stoletja. Marsikdo bo rekel, da močno pretiravam. Rad bi se strinjal z njim, se pa bojim, da ne pretiravam. Revolucionarni duh vse bolj tli in se s pomočjo sodobnih tehnologih širi kot goreča vžigalna vrvica. Kar naenkrat lahko izbruhne po celem teritoriju. Sprva zgolj protesti, kasneje nemiri, ki bodo vse hujši in nato prevzem oblasti s strani samooklicanih ljudskih predstavnikov za katerimi bodo stali bodisi strici ali pa tete iz ozadja. Še približno razumni ljudje bodo posrkani v to obsesijo v blaznost trenutka. Streznitev pa bo prišla prepozno.

  2. Ko berem, da se popularizirajo takšne ideje me spreletava srh in se sprašujem, ali za Slovenijo sploh še ostaja kaj upanja. Naša država je v krizi, mi pa se obnašamo popolnoma zmedeno. Namesto, da bi transformirali družbo v moderno tržno demokracijo in krepili delovanje pravne države, rinemo v stare zablode. Naš model bi morale biti skandinavske države, ne Venezuela. Kam pripelje tak demokratični socializem je zgodovina pokazala že mnogokrat in ne samo pri nas. Končni rezultat je ljubljeni vodja, ukinjanje svobode in beda za vse, razen za nekaj izbrancev.

    V grobem: kjer je vse od vseh in vsi živijo enako dobro ne glede na to koliko prispevajo, je motivacija posameznika po napredku in povečevanju dodane vrednosti majhna in takšna družba zaostane v razvoju. Mi smo že danes zadaj. Ali moramo res še bolj nazadovati?

  3. Če bi se ti fantje malo zatopili v knjige bi v ustavi iz leta 74 lahko našli veliko idej, kako precizirati in vsesplošno urediti, kar nam predlagajo. Ni utopija. že videno in celo preizkušeno 🙂

  4. Bolj kot tile mladci z 800+ lajki na fb-ju me skrbi link med njimi in Forumom 21 z “naključno” uporabo istega trejdmarka…vendar niti malo bolj od tega, da praktično dva milijona ljudi ne razume vloge tveganja v kapitalizmu z vsemi +/- posledicami, ne razume, da podjetje potrebuje ne enega več, ne enega manj sodelavca…da se dobrih ne odpušča, ker jih ni nikoli zadosti in podobno. Skrbi me, da ne obstaja fazenprifer, ki bi preveril, če se ob prižgani lučki v možganih, prižge tudi lučka na logičnem izhodu ideje….praktično v celotnem spektru družbe…da javno sanjamo o zagonu gospodarstva, ves ta čas pa se dogaja tihi bank run čez zahodne meje…

    O revivalu/kopipejstu prežvečenega in skoraj dokončno izpljunenega družbenega sistema, ki dokazano, lahko vsi skupaj rečemo iz prve roke, ne deluje, nima smisla tipkati. Morda bi kdo tri mladce in ketch-up dekletce vseeno lahko opozoril, da se današnje slovenske razmere bistveno razlikujejo od nekdanjih, jugoslovanskih. Bila je hladna vojna in SFRJ je bila na čelu neuvrščenih, ki je tvoril sindikat 100+ držav… V bistvu je Polanec vrhunsko pokomentiral kao kakšno neznanje je potrebno za tak tekst…

    Honduras? Pomoje bom izstopil na eni postaji prej…

  5. Kmalu bo Janša kriv, da v Trenti skriva sto milijonov rol wc papirja in tako sabotira izgradnjo demokratičnega socializma. Ravno tako trentarske krave ne dajejo mleka, ker jim Janša ustvarja stres. Kakor v Venezueli se tudi izgradnja demokratičnega socializma v Sloveniji sooča s težkimi sabotažami. Lažje je razumeti relativnost, kakor zgornji Kardeljev spis.

%d bloggers like this: