Genialna ideja Bratuškove: SOZD Slovenski gradbeni holding

Predsednica vlade Alenka Bratušek je danes v intervjuju v Mladini predlagala: »Menim, da bi morala država ustanoviti gradbeno podjetje. To je eden izmed načinov, kako zagotoviti, da bo delo ostalo tukaj.« Ideja gospe predsednice vlade je naravnost izvrstna! Genialna. Škoda, da se je nismo spomnili že prej. Še bolj me žre, ker se je nisem spomnil že sam. Pa tako logična je, da se res počutim intelektualno podhranjenega, da se nisem tega domislil.

Absolutno podpiram idejo, da slovenska vlada ustanovi SOZD Slovenski gradbeni holding (SOZD – sestavljena organizacija združenega dela), ki ga bodo sestavljala podjetja Slovenija – visoke gradnje d.o.o., Slovenija – nizke gradnje d.o.o., Slovenija – strojne inštalacije d.o.o. in Slovenija – zaključna dela v gradbeništvu d.o.o. Morda bi lahko v ta SOZD vključili še podjetje za urejanje okolice, denimo Slovenija – vrtnarske storitve in urejanje okolice d.o.o.

Na ta način bi ves gradbeni posel, ki ga bo generirala sedanja vlada z infrastruktrunimi projekti, ostal v slovenskih rokah. Še več, ves denarni tok bo ostal kar znotraj države, saj se bo prelival iz proračuna neposredno v SOZD Slovenski gradbeni holding, ki bo v 100-odstotni državni lasti. Tako bo vlada lahko zagotovila, da se denar iz javnih infrastrukturnih projektov ne bo prelival v žepe zasebnih tajkunov.

Prednost tega predloga je tudi v tem, da bi lahko v SOZDu Slovenski gradbeni holding zaposlili večino sedaj brezposelnih, ki bi “združevali dela in sredstva” v skupni izgradnji domovine.

Predlagam tudi, da ta SOZD Slovenski gradbeni holding vodi kar Zoran Janković, ki se je izkazal za odličnega menedžerja tudi pri gradbenih poslih, ki jih je naročila mestna občina Ljubljana. Pa še izognili bi se očitku o možnem prelivanju javnega denarja zasebnim podjetjem, saj bi vsa dela opravila kar podjetja znotraj SOZDa Slovenski gradbeni holding. Njegov namestnik pa naj bo Gašpar Gašpar Mišič, ki ima več kot odlične reference s področja gradbeništva in nepremičninskih poslov. V tem trenutku je ključno, da Slovenija v napore obnove domovine vpreže svoje najbolj odlične strokovnjake.

Naslednja ključna prednost tega podviga bo, da se na ta način država tudi izogne vsem tem dolgotrajnim javnim razpisom, nepotrebnim zapletom s pripravo razpisne dokumentacije in možnimi revizijami, s čimer se močno skrajša čas od priprave dokumentacije do začetka gradbenih del.

V tej zvezi se sicer lahko pojavita dva možna zapleta. Eno je vprašanje cene, saj zaradi izpustitve javnih razpisnih postopkov ne bi mogli računati na nižjo ceno, ki se oblikuje v primeru konkurenčnih ponudb. Verjamem pa, da bodo državni planerji znali izračunati pravo stroškovno ceno gradbenih storitev in da davkoplačevalci zaradi tega ne bi bili na slabšem.

Drugi problem pa se nanaša na možne očitke Evropske komisije (EK) glede netransparentnosti izvedbe teh poslov in morebitne državne pomoči države same sebi. Verjamem pa, da bi gospa Bratušek s svojim šarmom uspela prepričati EK, da je to optimalna rešitev. Pri tem se lahko sklicuje na svetle zglede iz Severne Koreje ali Kube, kjer tak način izvajanja javnih infrastrukturnih projektov izvrstno deluje že desetletja. Treba si je le pogledati razvitost in kvaliteto njihove javne infrastrukture.

Projekt SOZD Slovenski gradbeni holding pa se ponuja kot odlična iztočnica za nadaljevanje tega procesa “združevanja dela in sredstev”. Napovedane spremembe sanacije bank prek slabe banke gredo namreč natančno v tej smeri. Država bo nacionalizirala kapitalske deleže v podjetjih, ki ne morejo vračati kreditov bankam, pri čemer pa jih ne bo privatizirala, kot je predvideval (še) veljavni zakon. Pač pa bo te deleže ohranila v državni lasti in podjetjem pomagala pri razdolževanju, tako da jim bo pomagala najete kredite reprogramirati iz kratkoročnih v zelo dolgoročne in v ta namen dala državna poroštva. V idealnem primeru bo prišlo do ponovnega 100-odstotnega podržavljenja celih gospodarskih panog. Na ta način bo vlada učinkovito združila sanacijo bank z nacionalnim interesom. Končno se bomo vrnili nazaj v domačen in topel demokratični socializem z državno lastnino in delom za vse.

Ob predsednici vlade s takšnimi genialnimi idejami in njenih modrih svetovalcih lahko resnično z optimizmom zremo v svetlo prihodnost.

5 responses

  1. jernejkosmač,
    se pridružujem haha-jem … Dobesedno se mi je povesila čeljust od osuplosti … Preostane nam le še obešenjaški humor – a la JPD Sic! – in “reši se, kdor se more” … preprosto ne morem razumeti … te vrtoglave vzvratne vožnje z zavezanimi očmi, za vsako ceno zaradi ne vem česa … pogoltnosti, neznanja? Hej, pišemo leto 2013, z besedo dvatisočtrinjasto leto AD – anno domini ali po Kristusu ali novega štetja ….

  2. Jaz pa problematiziranja cene v taki španoviji res ne razumem. Ko država plačuje sama sebi, je cena brezpredmetna. Oziroma ni. Višja cena poveča BDP, večanje BDP pa potiska razmerje javne zadolženosti do BDP navzdol, kar mora olajšati in poceniti zadolževanje, kar spodbudi rast. In tako dokler mačka ne ujame lastnega repa. Zdi se mi, da bi taka ekonomska “logika” tudi zelo ustrezala usposobljenosti in navadam mnogih uglednih vodilnih kadrov. Tudi vprašanje Evropske komisije in transparentnosti se da rešiti. Meni se zdi, da je izbor evropskih komisarjev zelo netransparenten, zato naj najprej pometejo pred svojim pragom, potem se bomo pa pogovarjali naprej.
    Vidite, vse se da, če se malo razmisli. 🙂

  3. Jože tvoj sarkazem je zabaven a kljub temu velja pripomniti, da vse skupaj niti približno ni tako komično kot je tragično to, da je Slovenija brez enega trzljaja dovolila totalni kolaps slovenskega gradbeništva.. Alenka ima res amaterske šepetalce, vendar se ne morem znebiti občutka, da sta tako Borut kot Janez s svojimi svetovalci naredila veliko večje sranje, ker ni znal nihče na ustrezen način rešiti vsaj enega infrastrukturnega gradbenika.

    Danes ni nobena skrivnost, da je Strabag od matice prejel 10 milijonov EUR, da z dampingom potolče še tisto malo, kar je ostalo od slovenskega gradbeništva. Ostala sta le še nekdaj popolna malčka CGP in Pomgrad, vse ostalo pa je mikroskopsko ali pa tik pred izumrtjem. Pa res verjameš, da avstrijska država nima vmes niti enega prsta..

  4. Nejc prosim, če mi poveš kaj pa je Slovenija imela od naših velegradbenikov razen tega, da so se iz njih v privat žepe črpale miljarde slovenskih davkoplačevalcev in sposojenega denarja zaradi česar je trenutno slovenija in njene banke v takšnih problemih.
    Vsi projekti, katere so ta podjetja naredila so:

    -nekvalitetno narejeni,
    -nekateri nepotrebni (vsakoletno obnavljanje istih odsekov cest),
    -bistveno preplačani (2 x več kot avstrijske avtoceste, čeprav so njihove komplet na viaduktih in tunelih)….
    -da o neplačanih podizvajalcev in nepalačanih kreditov niti ne začenjam.

    Kar se delovnih mest tiče, pa so razen tistih par administrativnih delavcev vsi prihajali iz uvoza oziroma bivše juge, tako da to na našo stopnjo brezposelnosti ni bistveno vplivalo, pa še prispevkov se jim ni plačevalo.

%d bloggers like this: