Letos spomladi najbrž niste spremljali razgrete razprave v ZDA glede tega, ali naj podaljšajo licenco Ex-Im banki – instituciji, ki podobno kot naša SID banka (Hermes v Nemčiji, Coface v Franciji itd.) daje posojila za izvozne posle, zavaruje izvozne posle proti različnim rizikom in daje garancije. V ZDA so podaljšanju licence Ex-Im banki nasprotovali predvsem republikanci, ki imajo večino v Congresu. In njihovi argumenti? Ha! Prvi je bil, da Ex-Im banka “pomaga” samo velikim korporacijam, ki take “pomoči” ne potrebujejo. Drugi, kronski “argument” pa je bil, da je Ex-Im banka nepotrebna in da lahko podjetja podobne storitve dobijo pri zavarovalnicah na trgu.
Seveda takšnih storitev ne morejo dobiti na trgu ali pa ne po primerni ceni. Tuji kupci, predvsem pri velikih projektih denimo v energetiki, transportu itd., od dobavitelja zahtevajo garancije. Na drugi strani pa dobavitelji oziroma izvajalci pri velikih projektih v tujini želijo zavarovati svoje premoženje in poslovne prihodke iz tega naslova ter se zavarovati proti političnim in drugim nekomercialnim rizikom. Poslovne banke zaradi večje tveganosti nerade financirajo takšne projekte ali pa po ustrezno višjih premijah. Izvozne banke so tako namenjene spodbujanju izvoznih in investicijskih poslov domačih podjetij v tujini. Ali po domače rečeno, gre za posredno subvencioniranje izvoza.
To pa je, brrrr, v nasprotju s sveto tržno logiko, mar ne?
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.