Bo Darwin zamenjal Adama Smitha kot očeta ekonomije?

Izvrsten intervju z Robertom Frankom, avtorjem knjige The Darwin Economy. Spodaj je nekaj odlomkov, vendar priporočam, da preberete celoten intervju v originalu.

Cornell economist Robert Frank is highly respected within his profession and well known to the general public though his books such as The Winner Take All Society and Luxury Fever. In his latest book The Darwin Economy, he predicts that 100 years from now Charles Darwin, and not Adam Smith, will be regarded as the father of economics. I interviewed Bob in his office on August 20, 2015. I began by asking him to explain his prediction and we ended by discussing how to cut 100 years to 10 years.

Nadaljujte z branjem

Vikend branje

Kult trga med konzervativci … ad absurdum

Letos spomladi najbrž niste spremljali razgrete razprave v ZDA glede tega, ali naj podaljšajo licenco Ex-Im banki – instituciji, ki podobno kot naša SID banka (Hermes v Nemčiji, Coface v Franciji itd.) daje posojila za izvozne posle, zavaruje izvozne posle proti različnim rizikom in daje garancije. V ZDA so podaljšanju licence Ex-Im banki nasprotovali predvsem republikanci, ki imajo večino v Congresu. In njihovi argumenti? Ha! Prvi je bil, da Ex-Im banka “pomaga” samo velikim korporacijam, ki take “pomoči” ne potrebujejo. Drugi, kronski “argument” pa je bil, da je Ex-Im banka nepotrebna in da lahko podjetja podobne storitve dobijo pri zavarovalnicah na trgu.

Seveda takšnih storitev ne morejo dobiti na trgu ali pa ne po primerni ceni. Tuji kupci, predvsem pri velikih projektih denimo v energetiki, transportu itd., od dobavitelja zahtevajo garancije. Na drugi strani pa dobavitelji oziroma izvajalci pri velikih projektih v tujini želijo zavarovati svoje premoženje in poslovne prihodke iz tega naslova ter se zavarovati proti političnim in drugim nekomercialnim rizikom. Poslovne banke zaradi večje tveganosti nerade financirajo takšne projekte ali pa po ustrezno višjih premijah. Izvozne banke so tako namenjene spodbujanju izvoznih in investicijskih poslov domačih podjetij v tujini. Ali po domače rečeno, gre za posredno subvencioniranje izvoza.

To pa je, brrrr, v nasprotju s sveto tržno logiko, mar ne?

Nadaljujte z branjem

Prosto delovno mesto ekonomista na Medameriški banki

Če koga zanima služba na Medameriški banki v Washingtonu – iščejo izkušenega ekonomista za raziskovalno delo na področju zunanje trgovine in integracij. Treba je seveda imeti doktorat, dober track record na zadevnem raziskovalnem področju, potrebno pa je tudi znanje španščine. In kandidat/ka bo lahko delal/a skupaj s prijateljem Christianom Volpejem, ki je zelo pronicljiv in zabaven fant.

The Inter-American Development Bank, the largest and leading source of financing for regional development in Latin America and the Caribbean, is seeking highly qualified Economists to work in the Integration and Trade Sector.

For more  details, please visit https://iadbcareers.taleo.net/careersection/external/jobdetail.ftl?job=1500006298

Ameriška inflacija in neuspeh politike kvantitativnega sproščanja

Tja, nista neuspešni samo Japonska BoJ ter ECB pri spodbujanju inflacije s politiko kvantitativnega sproščanja (QE). Enako sliko lahko vidite tudi v ZDA kljub najbolj obsežnemu programu QE (v treh rundah) v zgodovini.

CPI_US-EA

Torej, je čas, da gospodje končno priznajo, da politika QE ne more dvigniti inflacije v času deflacijske depresije in likvidnostne pasti? In da je čas za prave ukrepe, ki bodo ciljali na rast agregatnega povpraševanja (in spotoma še spodbudili rast BDP in inflacijo)?

ECB ne more preprečiti deflacije in depresije

In kot spremljavo aktualni etapni neuspešnosti politike QE v evro območju je tukaj še lanski tekst, kjer sem to napovedoval.
Hudič je, ko moraš reciklirati stare tekste, ker se v vmesnem času ni nič premaknilo.

jpd's avatarDAMIJAN blog

Glede na aktualno povrnitev recesije in drsenje cen proti deflaciji ponavljam zapis iz prejšnjega tedna o tem, zakaj ECB ne more rešiti tega problema.

Trendno upadanje inflacije, ki je padla že pod 0.5% in je daleč od uradnega cilja ECB “blizu 2%”, nakazuje na razraščanje deflacije na evrskem območju. Nizka inflacija je odraz depresije v agregatnem povpraševanju, kar se kaže v povrnitvi recesije ali stagnaciji v največjih državah EU in kar je neposredna posledica dejstva, da gospodinjstva nočejo trošiti, podjetja si ne upajo investirati, države pa ne smejo več trošiti zaradi restriktivnih proračunskih ciljev, postavljenih s strani Evropske komisije. V razmerah, ko te tri ključne domače komponente BDP stagnirajo, se vse zaustavi, gospodarstvo stagnira, cene pa tudi. Pademo v luknjo deflacijske depresije japonskega tipa. Brez zunanjega šoka ne more priti do spremembe tega “negativnega ravnotežja“. Kakšen šok bi lahko v takšnih razmerah zagnal gospodarstvo?

View original post 435 more words