10 responses

  1. Taksne “dobrodoslice” na “plakatih” in na netu so zgolj slabo prikrita ksenofobija. V prevodu pomenijo, da tistih nekaj sluzb kolikor jih je, ni za tujce, ampak za domace.

    Slovenska druzba, razen “jugo” izkusnje, nima nobene resne tradicije multikulturalizma in je temu primerno zaprta in zatohla. Zaprta in zatohla je ze do lastnih ljudi in idej, kaj sele do tujih. Pa saj je ze Cankar nekaj povedal o strahu pred tujo ucenostjo.

    Zaradi tega se samo pogrezamo in se ne moremo zediniti kaksna vrsta novosti, oz. sprememb bi bila res dobrodosla. Se pa zlahka, zlahka zedinimo kaksna ne bi bila. Potuhnjeni Cerar se zato v glavnem pretvarja, da bo pocakal na “Evropo” v odnosu do beguncev, saj je ze jasno, da se jih v glavnem ne zeli.

    • Težava je v tem, da etnična raznolikost ustvarja bolj zatohlo družbo, ne manj. Dr. Robert Putnam je izvedel raziskavo, kako etnična raznolikost vpliva na stopnjo zaupanja v družbi in rezultati so bili precej zaskrbljujoči. Ugotovil je, da raznolikost zmanjšuje zaupanje tako med različnimi skupinami, kot znotraj skupine. Ljudje se tako manj vključujejo v skupnost, prostovoljstvo, manj pogosto volijo, večje nezaupanje vpliva tudi na število prijateljev in znancev. Putnam je akademik progresivistične provenience, zato je svoja odkritja kar sedem let skrival, ker so lastna odkritja nasprotovala njegovim političnim prepričanjem. Več si lahko preberete na odseku wikipedie:

      https://en.wikipedia.org/wiki/Robert_D._Putnam#Diversity_and_trust_within_communities

      Originalen znanstveni članek (mimogrede članek ima skoraj 3000 navedb):
      http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1467-9477.2007.00176.x/abstract

      New evidence from the US suggests that in ethnically diverse neighbourhoods residents of all races tend to ‘hunker down’. Trust (even of one’s own race) is lower, altruism and community cooperation rarer, friends fewer.

      Kar pa se tiče strahu pred tujo učenostjo, pa prilagam naslednji zemljevid:


      Imigranti iz Bližnjega vzhoda so v povprečju veliko slabše izobraženi kot Slovenci, kar mimogrede velja tudi za Turke druge generacije v Nemčiji.

      “In God we trust, all others bring data!”

      • Bodimo realni, 1000 migrantov, ali manj je tudi za slovenske razmere pljunek v morje, ali pa vsaj v zelo veliko jezero. Raziskovalec kot je Putnam tega v svoji shemi socialnega kapitala se zaznal ne bi.

        Slovenska zatohlost se kaze v tem, da se migrantov bojimo se preden sploh pridejo, Putnan pa meri ze utrjene, mesane skupnosti, pa se to v zelo neenaki Ameriki, obremenjeni z dediscino rasizma.

        Kot protidokaz temu bi navedel razne “svetovne prestolnice” od Pariza, Singapurja, do New Yorka, ki so rasno in etnicno zelo mesana obmocja in ze dolgo blazno prosperirajo. Pokazite mi homogeno druzbo, ali pa vsaj mesto, ki mu isto uspeva ob rasno in etnicno enovitemu prebivalstvu?

        Zatohlost nekega kraja se ne vidi samo v nizkem “socialnem kapitalu”, ampak predvsem v odporu do sprememb na vseh podrocjih. Samozadostna in samozadovoljna druzba ima lahko veliko tock pri socialnem kapitalu, saj se v glavnem pozna in si zaupa, a je hkrati lahko skrajno sumnicava do novosti, zlasti, ce prihajajo od zunaj.

      • Najprej komentar na vaš komentar na Putnamovo študijo. Študija ugotavlja, da ljudje, ki živijo v mešanih četrtih posledično manj zaupajo tudi ljudem iste (!) rase in izvora. Ravno to je zanimivo, saj študija dokazuje, da raznolikost zmanjšuje zaupanje tako med pripadniki različnih skupin, kot med pripadniki iste etnične skupine. Tukaj dediščina rasizma sploh nima vloge (non sequitur). Mimogrede ameriški črnci že dolgo niso več največja manjšina v ZDA sploh pa ne edina.

        Kar se tiče sprejetja migrantov je številka 1000 varljiva, saj ne vključuje verižnih migracij in združevanja družine. Končna številka lahko v nekaj letih z lahkoto naraste za nekajkrat. Več o efektu verižnih migracij si lahko preberete tukaj:

        https://en.wikipedia.org/wiki/Chain_migration#Chain_migration_and_the_accumulation_of_social_capital

        “each act of migration creates social capital among people to whom the migrant is related, thereby raising the odds of their migration.”

        Kar pa se tiče raznolikosti in uspešnosti držav, pa verjamem, da vas bo naslednji članek Washington posta presenetil:

        https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2013/05/16/a-revealing-map-of-the-worlds-most-and-least-ethnically-diverse-countries/

        European countries are ethnically homogenous. For centuries, Europe’s borders shifted widely and frequently, only relatively recently settling into what we see today, in which most large ethnic groups have a country of their own. That developed, painfully, over a very long time. And while there are still some exceptions in most of Europe, ethnicity and nationality are pretty close to the same thing.

        In fact, the world’s 20 most diverse countries are all African.

        Homogene države so tudi Japonska, Južna Koreja in Kitajska, medtem ko so Afriške države izredno etnično mešane. Kako to vpliva na njihov uspeh lahko presodite sami.

        Poleg tega ste zamešali vzrok in posledico. Evropske države privabljajo imigrante iz Afrike in Bližnjega vzhoda zato ker so uspešne. Vi pa trdite, da so uspešne zato, ker imajo te imigrante. Če bomo v Slovenijo sprejeli naenkrat ogromno migrantov ne bomo kar naenkrat postali druga Švica, čeprav bomo etnično izgledali kot drugi Pariz.

        Za konec pa naj dodam, da v Sloveniji živi 83% prebivalcev, ki se identificirajo kot Slovenci. 17% prebivalcev Slovenije torej že je “raznolikih”. Ali vi morda vidite kakšne posebne prednosti te raznolikosti, ki že obstaja v Sloveniji? Vsi ki podpirajo več raznolikosti, bi morali najprej pokazati, kako nam je koristila že obstoječa raznolikost.

        P.S.: Se že veselim nadaljnje debate in se vam zahvaljujem za izmenjavo mnenj.

  2. Jaz pa nisem prepričan, da je splošna klima tako negativna. Kolikor sem do sedaj spremljal ankete, so negativci še vedno v manjšini. Morda se bo to spremenilo zdaj, ko je problem beguncev dejansko prišel tudi do nas. So pa tisti, ki se bojijo beguncev, dejansko zelo glasni in so z neokusno sovražnimi izlivi zasedli komentarje pod spletnimi članki.

    • So ene in druge skrajnosti, ja tudi proti-rasisticni shod je bil. A bojim se, da je tiha vecina v sredini precej negativna in zaprta, ali pa enostavno brezbrizna in brezbriznost je ze precej blizje zaprtosti kot pa kaj drugemu.

      Dejansko v zadnjih nekaj tednih se nisem naletel na afirmativen komentar v zvezi z begunci, govorim o ljudeh s katerimi sem se pogovarjal in vivo, ne o forumasih. In ti so kar precej blizu “tihi” vecini. V glavnem podajo kako “misel”, ki je povsem v skladu z logiko zgornjega plakata. Da so begunci torej odvec.

  3. Dejstvo je, da smo Slovenci bili in bomo solidarni z begunci, kar smo vedno tudi izkazali, a le dokler bodo zadeve obvladljive in dokler to ne bo še bolj načelo blagostanja ljudi in socialne države, kot je že ter pod pogojem, da gre za začasne rešitve, po katerih se bodo ljudje vrnili na svoje domove kot so se državljani BIH.
    Žal pa je plakat odraz dejanskih razmer, saj v Sloveniji nismo sposobni poskrbeti za lasten narod. Že 14% ljudi živi pod pragom revščine, otroci hodijo v šolo lačni, prav tako so lačni njihovi starši. Tujcem smo pripravljeni takoj pomagati, državljani pa naj še naprej zategujejo pas.
    Nekateri še danes trdijo, da je revščina le v glavah ljudi, ker sami niso v tej situaciji, zato ljudi obtožujejo prikrite ksenofobije. Tisti, ki že nekaj let ne dobijo dela in so tudi brez socialne pomoči, ker imajo morda star osebni avto ali lastno stanovanje, morda njivo podedovano od staršev ali celo nimajo strehe nad glavo, pa so najbrž v dvomih. Tudi varnostne razmere niso zanemarljive, saj tako velike mase migracij niso več obvladljive in kontrola ne bo več možna. Morda bi tokrat morali zaupati g. Janši, ki je kot obramboslovec opozoril na možne težave in na odgovornost tistih, ki so to zakuhali ter predlagal med drugim rešitve za begunce bližje njihovim domovom pod okriljem ZN.
    Morda tudi ne bi bila odveč denarna pomoč Turčiji, Jordaniji in drugim bližnjim državam, kjer so že milijoni beguncev ter končanje vojne v njihovih državah, ki je nujen predpogoj za vrnitev migrantov domov. Ob vsem tem ni zanemarljivo, da je med begunci poled teh iz vojnih območij, zelo veliko ekonomskih migrantov, ki so jih zakuhale ZDA in bivše kolonialne velesile in ki bodo v primeru, da bodo ostali v Evropi, zanesljivo odvzemali delovna mesta in zniževali ceno dela ter pravice vsem zaposlenim, saj se bo povečala ponudba “poceni” delovne sile. Nenazadnje tudi kulturna vprašanja niso zanemarljiva, gre za trk zelo drugačnih kultur, na kar opozarjajo številni strokovnjaki. Posebej je to težava za tako majhne narode kot je Slovenija. Torej v našo pomoč sploh ne gre dvomiti, saj smo s tem odraščali, a vendar ne bi smeli biti naivni in zaslepljeni.

  4. Problem beguncev ima dve plati. Ena je osebna človeška, druga pa družbena oz. politična.

    Na osebni ravni bi se moral človek vedno vprašati,: “Kaj pa če bi bil jaz (moji) na tistem mestu?” In potem ustrezno ravnati.

    Na družbenem nivoju pa je stvar malo bolj kompleksna. Najprej se je potrebno vprašati zakaj je do migracij prišlo. Predvsem iz držav(Irak, Libija , Sirija) ,ki načeloma ne bi smele imeti nobenega problema. Gre za države z izjemni naravnimi bogastvi, sekularnimi vladavinami, ki prej preden je zahod začel “izvažati demokracijo”, niso imele nobenega velikega socialnega problema. In če se Zahod ne bi vmešaval, ga tudi v bodočnosti ne bi imeli.

    Se vam ne zdi za te ljudi bolje, kot tudi za evropske družbe ceneje, da bi ustvarili za te ljudi pogoje, da bi se lahko vrnili domov. Da bi, ker smo del Zahoda, ki je najbolj odgovoren za sesutje njihovih držav, morali tudi pristopiti k neke vrste Marshallovem planu za te države.

    To med drugim pomeni, da naj se mladi samski moški med 18 in 35 letom, ki predstavljajo 2/3 beguncev vrnejo takoj nazaj domov in se priključijo legalni vojski Iraka, Sirije, (Libije na žalost več ni) ter se borijo proti Islamski državi (IS).

    KER ČE JE VOJNA, JE VOJNA ZA VSE!

    Kdo pa naj bi se boril proti tej fundamentalni grožnji civiizacije? Ameriški črnci, ruski vojaki ali slovenjski fantje. Mogoče tudi, ampak potem, ko bodo glavnino boja prevzeli domačini. Če se domačini legalni državni vojski ne pridružijo, so dezerterji, če pa imajo pri tem politične pomisleke, pa zelo verjetno podpirajo IS. V enem ali drugem primeriu ne vem, kaj ta populacija mladih moških dela tukaj.

    Za otroke, ženske in starejše pa poskrbimo nesebično po svojih najboljših močeh. Dajmo jim možnost za dostojno življenje, otrokom pa redno šolanje kot ga omogočamo svojim lastnim.

  5. Ko je bila vojna pri nas, je prav tako veliko naših državljanov, namesto, da bi prijeli za orožje, prijelo za kovčke in so v strahu pobegnili v tujino. Tisti, ki smo ostali, smo upali, da se bo vse dobro izšlo in s strahom čakali svoje partnerje, da se vrnejo domov iz Šentilja in vojašnic. Smo pa skušali pomagati civilni zaščiti in slovenskim vojakom po svojih močeh tako, da so vedrili na naših vrtovih in kleteh. Imeli smo srečo, JLA se je kmalu umaknila proti Hrvaški.
    A dejstvo je, da za vojne v Siriji, Afganistanu in Iraku niso krivi mladi, ki bežijo. Naj jih izbojujejo tisti, ki so jih zanetili, zato ker jim niso bili všeč njihovi voditelji in prijatelji.

  6. Še to, begunci ne vedo za Slovenijo (kakšna sreča), sicer bi jih prečkalo 40.000 kolikor jih je Hrvaško. me prav zanima, kako bi branili Schengen v takih razmerah. Nemčiji se napoveduje 800.000 beguncev smo lahko prebrali, a rabijo jih le slabih 300.000 mladih izobraženih Sircev, ne ostalih pravijo v Nemčiji.
    ga. Merkel, ki jih je tja povabila, najbrž ni računala s takim številom, če je pred časom na TV eni begunskih jokajočih deklic dejala, da vsi begunci pač ne morejo živeti v Nemčiji. Prav zanima me kam bo šel višek 500.000 beguncev, ki ne bodo dobili azila v Nemčiji in seveda ne bodo mladi Sirci in ne izobraženi…
    Saj res, menda ob veliki brezposelnosti rabimo te begunce prav v vzhodnih državah! IFO nemški inštitut za ekonomske raziskave je že predlagal, da bi ob tolikšnem številu razpoložljive delovne sile znižali minimalne plače, da bi s tem preprečili rast brezposelnosti!

%d bloggers like this: