4 responses

  1. Kdo to piše? The Economist … čisto bilderberško trobilo. S končnim ciljem Evrope po vzoru ameriškega melting pota. Žal to pomeni smrt Evrope. Če Evropa ne bo tudi ali predvsem Evropa narodov (kot si je predstavljal DeGaule, jo bodo notranje napetosti razgnale). Čudovit članek na to temo v vedno odličnem in vrhunsko profesionalnem Voltair.net (avtor legendarni Thierry Meysan),

    http://www.voltairenet.org/article188623.html

    ki ga ne boste nikoli videli v mainstream medijih. Še bolj šokanten pa naslednji:

    http://thesaker.is/a-tale-of-two-pictures/

    Se kdaj slišali za Count Coudenovi -Kalergi, kot enega najvplivnejših ideoloških očetov EU oz. za njegovo nagrado za evropsko integracijo (dobitnik Angela Merkel). Nikoli več ne boste na Evropo gledali z istimi očmi.

  2. Nič ni čudno, da tisti, ki se sami otepajo beguncev, čeprav so pravi vzrok zanje, ugotavljajo kje bi jih najbolj potrebovali. Seveda, tudi v Sloveniji “jih potrebujemo”, ker menda delodajalci ne najdejo kadrov, ki jih bodo uspešno našli med begunci, ker so naši šli iskat delo v tujino… ( za nižje plačilo zagotovo)! “Potrebujemo jih” ob tem, ko imamo zelo veliko trajno brezposelnih. “Potrebujemo jih”, ker smo na obrambni črti EU , tako kot Grčija, Madžarska, Italija…čeravno jih najbolj potrebujejo v Nemčiji, so zahtevali da spoštujemo evropska pravila, da begunci ne morejo do njih. Kakšno licemerstvo vseh teh držav!

  3. Merilo izobraženosti po svetu:
    https://en.wikipedia.org/wiki/Trends_in_International_Mathematics_and_Science_Study

    Ste prepričani, da so imigranti iz Bližnjega vzhoda resnično tisto kar potrebujemo za zdravje gospodarstva? Zagotovo so v povprečju ljudje iz Bližnjega vzhoda veliko slabše izobraženi kot Slovenci. Nadaljujmo z Turškimi imigranti v Nemčiji:

    http://www.economist.com/node/156410577

    Many immigrants never recover from their start in an “education-free monoculture”, as Mr Buschkowsky puts it: a home where family members and cartoon characters speak a language other than German, a spell in a Hauptschule followed by the transitional system and a life on the dole.

    Nearly one-third of Germany’s Turks, the largest group of immigrants other than ethnic Germans, have no secondary-school diploma, and just 14% qualify to go to university. Some 16% are dependent on welfare, twice the share of native Germans. In 2005, the last year for which data are available, the unemployment rate among Turks was 23%, compared with 10% for native Germans.

    In še ekonometrična analiza o Turkih v Nemčiji:
    http://www.laser.uni-erlangen.de/papers/paper/117.pdf

    There is no doubt that some part of the excess welfare dependence among Turkish
    immigrants is connected to past German migration policy, which did not select immigrants
    considering their potential benefit dependence.

    While in the raw data welfare dependence is much higher among
    Turks, the analysis indicates that ceteris paribus only second generation immigrants of
    Turkish origin have a higher propensity to receive minimum income support compared to
    natives

    Opomba: ceteris paribus rezultat je varljiv, ker popravi tudi za izobrazbo in druge pomembne vidike, kjer se imigranti v relativnem deležu odrežejo veliko slabše kot domači delavci. Pravzaprav je zanimivo, da kljub ceteris paribus Turki druge generacije še vedno prejemajo več socialnega nadomestila.

    Zaključek: zanimivo je, da ima Nemčija ogromne težave z iskanjem primernega kadra, hkrati pa ji bivši Turški priseljenci položaja prav nič ne olajšujejo. Glede na to, da prihajajočih imigrantov ne bomo mogli izbirati se nam utegne podobna zgodba zgoditi tudi v Sloveniji. Pravzaprav se nam je že. Poglejte recimo upravičence do socialnih stanovanj v Ljubljani in boste videli, da imamo identičen problem z ex-YU priseljenci kot Nemci s Turki:

    http://www.jssmol.si/razpisi-za-obcane/neprofitna-stanovanja/#id_323

    • Migranti pridejo, ko in, ker lahko dobijo delo in pogostokrat odidejo, ko ga ni. Tako kot so odsli s pokom gradbenega balona.

      Sem pa ze malo sit enodimenzionalnega jamranja nad stroski priseljencev. Pri meni se trenutno prenavlja blok, gre za vectedenski projekt z nekaj deset delavci. V 5 minutnem sprehodu okrog stavbe ti je jasno, da med njimi najbrz ni enega samega avtohtono “nasega” Slovenca. Ce kdo misli, da lahko najde voljne Joskote, Marjane in Tadeje, ki bi opravljali njihovo delo, naj jih poskusi najti, a bo imel ze s takim iskanjem najbrz vec dela kot s samo prenovo.

%d bloggers like this: