Heh, papež je na obisku ZDA z izbiro Fiata 500L (namesto velikega terenca) povzročil pravo malo histerijo med potrošniki. Čeprav je konkretna izbira “papamobila” najbrž izraz Frančiškove skromnosti, pa ne gre zanemariti reklamnega učinka. In tukaj počasi pridemo na spolzka tla, kajti lastniki Fiata lahko to potezo izjemno dobro vnovčijo. Boljše (brezplačne) reklame bi si težko želeli. Od tukaj naprej pa se odpirajo mnoge etične dileme za vse strani – za proizvajalce, oglaševalske agencije in Vatikan.

Vir slike: BBC News

Sanacija slovenskih bank je večinoma zaobšla reševanje problema finančnega prestrukturiranja majhnih in srednjih podjetij (MSP). Ker so ta podjetja premajhna, razen kadar gre za »nabiralniške finančne holdinge«, so njihovi slabi krediti in njihove težave glede refinanciranja ostali na bankah. V zadnjih mesecih v javnosti krožijo govorice, da naj bi se za finančno reševanje MSP ustanovila t.i. »nova slaba banka«. Govorice tudi pravijo, da naj bi bila ta nova »slaba banka za MSP« locirana kar v eni izmed bank, ki so bile pred časom poslane v likvidacijo. Je to dobra ideja?

Nadaljujte z branjem→

Zanimiv intervju z odhajajočim glavnim ekonomistom IMF Olivierjem Blanchardom, ki je pustil izjemen pečat v raziskovaalni usmerjenosti IMF v sedmih letih svojega službovanja. Blanchard govori o tem, kako je za spremembo ustaljenih prepričanj znotraj takšne gromozanske institucije treba neortodoksne ugotovitve raziskav tudi uspešno “prodati” ostalim delom “hiše”, kako je priznavati napake, kaj je šlo narobe z makroekonomijo in s katerimi raziskovalnimi vprašanji se bo ukvarjal v svoji novi inštituciji (Peterson Institute for International Economics).

IMF Survey: You have at times pushed the envelope of IMF thinking and policy positions. How has this been received inside and outside the IMF?

Blanchard: It would have been intellectually irresponsible, and politically unwise, to pretend that the crisis did not change our views about the way the economy works. Credibility would have been lost. So, rethinking, or pushing the envelope was not a choice, but a necessity.

The fact that the economic counsellor, or the research department, has a view on a particular topic does not move things very much by itself. An essential part of the job is to convince, or try to convince, the rest of the building, from management to the department desks, of that view. This can be hard work. To treat all countries in a consistent way, the Fund must have a corpus of beliefs, and this corpus is not easily changed. Ideas do not only need to be developed, they need to be sold to the rest of the building. It does not happen overnight.

Nadaljujte z branjem→

O tej raziskavi sem pisal že lani. Standardni modeli predvidevajo, da output (BDP) po recesijah raste hitreje od trendnega, kar pomeni, da tekoča rast kmalu zapolni izpad rasti v času recesije. Vendar pa raziskave v zadnjih letih kažejo, da temu ni tako (Oulton & Sebastiá-Barriel, 2013; Furceri & Mourougane, 2012; Abiad et. al., 2009; Haltmaier, 2012). Raziskava Robert, Munyan & Wilson (Federal Reserve Board, 2015) Potential Output and Recessions: Are We Fooling Ourselves? na podlagi podatkov za 40 let in za 23 razvitih držav kaže, da se po recesijah BDP ne vrne na prejšnje trajektorije rasti in da torej tekoča rast BDP ne nadomesti izpada BDP med krizo. Še posebej to velja za globoke recesije, ki sledijo finančnim krizam. “Luknjo” med trendnim in dejanskim BDP ne zapolni tekoča rast BDP, pač pa revizije (popravki) trendnega (potencialnega) BDP navzdol. Robert, Munyan & Wilson pokažejo, da je za počasnejšo rast po krizah krivo predvsem uničenje dela produktivnih kapacitet v času daljše recesije, predvsem na strani delovne sile (zmanjša se participacija delovne sile). Ključen je torej “učinek histereze” na trgu dela (Blanchard & Summers, 1986), ko daljša recesija ali dolgo obdobje nizke rasti trajno s trga umakne del delovne sile.

Spodaj je abstract raziskave in dve zanimivi sliki, ki kažeta “neželjeno resnico”, da se BDP ne vrne na prejšnje stopnje rasti in da “luknjo” zapiramo predvsem s popravljanjem ocen potencialnega outputa navzdol.

Nadaljujte z branjem→

• Potential Output and Recessions: Are We Fooling Ourselves? – FRB
• Economics Shouldn’t Be Left to Economists – Robert Reich
• Critics of Free Market Shouldn’t Overreach – WSJ
• We were bamboozled into accepting rational expectations? – Roger Farmer
• Is it ethical to sell complimentary copies of textbooks? – Frances Woolley
• Time Inconsistency Is One of Many Reasons for Policy Rules – John Taylor
• Investment Treaties: A Renewed Plea for Multilateralism – OECD Insights
• A Battle for the Stock Market’s Soul – Noah Smith
• Boehner and the Belt – Paul Krugman
• Obamacare, O’Reilly, and full-time jobs – Jared Bernstein
• Income redistribution: Where should we start ? – Crooked Timber

Odličen komentar Barryja Rabeja v Brookings o revoluciji, ki jo je naredil papež Frančišek v političnem pristopu h klimatskim spremembam. Medtem ko je desni pol ameriške politike absolutno zakrknjen v popolnem zanikanju kakršnihkoli klimatskih sprememb, je tudi na levem polu ta tema dokaj nepriljubljena in se je politiki lotijo šele ob koncu kariere. Ali drugače rečeno, zavzemanje za aktivnejši odnos pri ravnanju s klimatskimi spremembami (višji davki na izpuste) ne naredi politika izvoljivega. In potem pride papež Frančišek s svojo Encikliko in govorom v Congresu, kjer se je teme lotil na svojstven, vendar zelo osebno globok način – iz vidika vere in ponižnosti do stvarstva.

In genialen je zadnji stavek, ki izvira od Frančiška Asiškega, mojega idola iz mladosti, katerega ime si je nadel sedanji papež: “Preach the Gospel at all times. When necessary, use words.” Upam, da mi ni treba razlagati pomena…

Nadaljujte z branjem→

Prof. Senko Pličanić na Dnevih slovenske uprave (povzetek članka):

Avtor v prispevku razpravlja o pomenu ljubezni, še posebej ljubezni do sebe pri vodenju (v javni upravi, v politiki, v gospodarstvu) in pri povečanju zavzetosti zaposlenih (v javni upravi in drugod). Avtorjeva teza je, da je za vse, kar počnemo, ključna ljubezen (do sebe). Skoraj popolna odsotnost ljubezni (do sebe) je zato glavni razlog za prevladujoč negativizem v Sloveniji, tudi v javnem sektorju oziroma javni upravi.

Ljubezen (in srečo) lahko dosežemo le ob uravnovešenosti materialne in duhovne rasti. Celovito načelo trajnostnega razvoja, ki poleg gospodarske rasti zajema tudi duhovno rast je po avtorjevem mnenju model, ki nam ponuja izhod iz obstoječega (slabega) stanja – v svetu in v Sloveniji.

Posebej pomembna je (še posebej zaradi dolge »odsotnosti«) duhovna (osebna) rast. To moramo vrniti v naša življenja. In pri tem »uporabiti« državo in pravo in kot eno njunih glavnih nalog določiti zagotavljanje pogojev za (poleg gospodarske) tudi duhovno rast in s tem ljubezen in srečo.

Glede na pomembnost javnega sektorja in znotraj njega še posebej javne uprave (zaradi dobrin in storitev, ki nam jih zagotavlja ter zato, ker ga financiramo davkoplačevalci) je posebej pomembno, da duhovno (osebno) rast vgradimo v permanentno usposabljanje zaposlenih v javnem sektorju. In s tem zaposlenim omogočimo, da se podajo na pot k ljubezni (do sebe). Glede na pomembnost vodenja, pa je treba posebno pozornost nameniti liderjem v politiki, javnem sektorju in javni upravi. Ljubezen bi morala namreč biti ključno »orodje« vodenja zaposlenih (v javnem in zasebnem sektorju).

Nadaljujte z branjem→

Če slučajno koga zanima, tule je moja prezentacija z včerajšnje konference Banke Slovenije o izzivih prestrukturiranja in financiranja malih in srednje velikih podjetij: Damijan-Zadolzenost MSP

Update: Naložena je updatana verzija z dvema popravljenima slidoma in enim novim.

Kaj Jež

Od ukinitve študentskih bonov, zmanjšanja vpisnih mest na gimnazije, spremembe kriterijev za vpis v visoko šolstvo do uvedbe šolnih in državnih štipendij. *
Nadaljujte z branjem→