Potrebujemo še eno slabo banko?

Sanacija slovenskih bank je večinoma zaobšla reševanje problema finančnega prestrukturiranja majhnih in srednjih podjetij (MSP). Ker so ta podjetja premajhna, razen kadar gre za »nabiralniške finančne holdinge«, so njihovi slabi krediti in njihove težave glede refinanciranja ostali na bankah. V zadnjih mesecih v javnosti krožijo govorice, da naj bi se za finančno reševanje MSP ustanovila t.i. »nova slaba banka«. Govorice tudi pravijo, da naj bi bila ta nova »slaba banka za MSP« locirana kar v eni izmed bank, ki so bile pred časom poslane v likvidacijo. Je to dobra ideja?

Preden poskušamo odgovoriti na to vprašanje, si moramo ogledati, kakšen je sploh problem z zadolženostjo MSP. Zadnji podatki za leto 2014 (tukaj najdete prezentacijo: Damijan-Zadolzenost MSP) kažejo, da se MSP, ki imajo vsaj enega in manj kot 250 zaposlenih, v zadnjih letih hitro razdolžujejo. V letih 2010-2014 so svoj skupni dolg znižale za četrtino, to je za 4.5 milijard evrov oziroma povprečno za eno milijardo evrov letno. Več kot polovica (55%) MSP ni neto zadolžena oziroma je njihov dolg manjši od gotovine in drugih likvidnih sredstev, ki jih imajo. 30% MSP ima vzdržen dolg, kar pomeni, da je njihov neto dolg manjši od štirikratnika njihovega letnega denarnega toka.

Potencialno problematičnih je le slabih 16% MSP (vendar skupaj kar 9,000 podjetij), katerih finančni vzvod presega štirikratnik letnega denarnega toka. Ta MSP imajo za okrog 3.8 milijard evrov presežnega dolga. Večina tega dolga (2.9 milijard evrov) je v močno prezadolženih podjetjih s finančnim vzvodom nad 10. Slednje pomeni, da s svojim rednim poslovanjem in če za odplačevanje kreditov namenijo ves dobiček in amortizacijo, ta podjetja tudi v desetih letih dolga ne morejo odplačati.

Še nekoliko globlji pogled pokaže, da je 60% celotnega presežnega dolga MSP v podjetjih z manj kot 10 zaposlenih in da ima 50 največjih dolžnikov skupaj “le” za 650 mio evrov presežnega dolga. Največjih 300 presežnih dolžnikov pa ima skupaj 60% oziroma za 2.4 milijarde evrov vsega presežnega dolga. To na drugi strani pomeni, da je za razliko od velikih podjetij, kjer ima 10 največjih dolžnikov še vedno za 3.6 milijarde evrov presežnega dolga, problem prezadolženosti MSP manjši, vendar bolj splošen problem.

Seveda pa ta presežni dolg še ne pomeni, da je ta dolg tudi slab dolg oziroma da ga podjetja ne morejo odplačevati. Dolg postane slab šele, kadar podjetje ne ustvarja več dovolj prihodkov iz poslovanja, da bi odplačevalo glavnico in obresti in kadar s tem zamuja za več kot 90 dni. Visok finančni vzvod pomeni le, da je podjetje zadolženo bolj, kot je normalno. Ta “normalnost” pa je odvisna tako tržne situacije kot od panoge. Pred krizo za banke ni bilo nič posebnega, če je imelo podjetje finančni vzvod okrog 7, še vedno so mu refinancirale kredite in odobravale nove, danes pa banke že pri vzvodu 4 zaženejo rdeči alarm.

Iz prav slednje je lahko problem. Mnoga podjetja kljub prezadolženosti lahko normalno servisirajo svoje dolgove, toda če banke presodijo, da je njihov dolg prevelik glede na denarni tok, jim lahko zaostrijo kreditne pogoje ali zaustavijo refinanciranje. To pa pomeni, da se presežni dolgovi nenadoma spremenijo tudi v slabe dolgove, saj podjetje brez refinanciranja ne more več odplačevati dolgov in da podjetje potrebuje najmanj finančno prestrukturiranje. Kot vidite, je ta presoja dokaj “mehka”, odvisna je od subjektivne presoje bančnikov. Problem lahko postane problem, šele ko bankirji tako presodijo. Ni pa seveda vedno tako, mnoga podjetja imajo povsem objektivne finančne težave.

In iz tega sledi tudi širša strateška presoja ali sploh potrebujemo “novo slabo banko” ter terjatve do koliko MSP je treba prenesti nanjo. “Nova slaba banka” je potrebna le v primeru, kadar banke slabih kreditov do posameznih MSP niso sposobne same reševati in kadar postane obseg slabih kreditov MSP zelo velik. Tako velik, da lahko ogrozi tako stabilnost bank kot tudi stabilnost gospodarstva, ker bi bil velik del MSP primoran v prisilno poravnanvo ali stečaj, s čimer bi bila ogrožena številna delovna mesta. Je problem že tako velik?

Mislim, da ne. Koliko je dejansko slabih kreditov pri presežnih dolžnikih bo seveda pokazal pregled Banke Slovenije glede zamud pri odplačevanju kreditov. Toda če bi bili vsi krediti MSP s finančnim vzvodom nad 10 že slabi, bi to pomenilo, da je ogroženo 18,600 ali 4% vseh delovnih mest v gospodarstvu oziroma 2.7% celotnega slovenskega izvoza. Če bi to letvico premaknili nižje, denimo na finančni vzvod v višini 7, bi to pomenilo, da je potencialno ogroženih 29,000 oziroma 6.2% vseh delovnih mest v gospodarstvu.

Nisem prepričan, da je v ta namen nujno potrebno ustanavljati “novo slabo banko”. Menim, da težave s slabimi krediti najlažje rešujejo same banke, ki podjetja najbolje poznajo. Morda je smiselno na obstoječo slabo banko (DUTB) prenesti le terjatve do 50 ali 100 največjih ali najbolj problematičnih dolžnikov med MSP. Morda, ni pa nujno. Ustanavljanje nove institucije je zelo zamudna zadeva, njena učinkovitost pa vprašljiva. Ustanavljanje, ekipiranje kolektiva in učenje vsake institucije vzame najmanj leto dni, še raje pa več. Poleg tega pa gre pri MSP, za razliko od velikih podjetij, za majhne in zelo raznovrstne primere, ki jih ni mogoče združevati ali enotno reševati, zato tudi enoten upravljalec ne more težav rešiti hitreje od bank. Sploh pa jim ne more zagotoviti svežega financiranja. Lahko jim le najde novega lastnika. Toda takšnih podjetij je nekaj tisoč. Koliko potencialnih kupcev se bo našlo zanje v relativno kratkem času?

Torej “nova slaba banka” morda trenutno ni prav dobra ideja.

_______

<span>%d</span> bloggers like this: