Negativne novice iz posameznih držav evro območja (vrnitev recesije v Italijo, padec BDP v Nemčiji, ničelna rast v Franciji) nakazujejo, da se obeta tretja recesija v okviru sedanje gospodarske krize v EU. Ali drugače povedano, EU zapada v krizo oblike trojnega V. Toda zadeva je še hujša, nizka inflacijska pričakovanja in gospodarska stagnacija nakazujejo, da se EU pogreza v pravo dolžniško depresijo japonskega tipa. Spodnja slika to lepo ilustrira.
Vir: Paul Krugman
Kaj je problem Evrope? Paul Krugman za del problema krivi t.i. sadomonetariste oziroma monetaristične jastrebe, ki ECB-ju ne dovoljujejo, da bi uporabljala celoten spekter ukrepov, kot jih uporablja Fed. Jaz pa menim, da je problem globlji in da je v prvi vrsti politične narave, ki determinira tako institucionalni ustroj evro območja kot predlagane rešitve. Monetaristični in fiskalni jastrebi v Nemčiji, ki s svojo gospodarsko in politično dominantnostjo drži v šahu preostanek držav evro območja, preprečujejo identifikacijo glavnega vzroka trajajoče krize in iskanje pravilnih ukrepov za izhod iz krize. Problem EU je prvenstveno prenizko agregatno povpraševanje in institucionalna prepoved, da bi to reševali z bolj ekspanzivno fiskalno politiko (povečanim javnim trošenjem). Problem je večji v članicah evro območja kot v nečlanicah, saj imajo ob fiskalni politiki povsem zvezano tudi monetarno politiko – ne morejo niti devalvirati svoje valute niti samostojno voditi bolj ekspanzivne monetarne politike.
Nemčija seveda takšne diagnoze ne sprejema. Zato je najbrž edini izhod v razbitju evro območja. Še najlažje bi bilo, če bi iz njega izstopila Nemčija. To bi popravilo konkurenčnost ostalih evrskih držav in jim omogočilo večjo fleksibilnost pri monetarni politiki. Težja rešitev je, da se ostale članice organizirajo v skupen blok in da družno izstopijo iz evro območja oziroma uvedejo južni evro.
Toda bojim se, da bo, če bodo članice, ki so sedaj talke Nemčije, s to odločitvijo čakale predolgo, prepozno. Ko bomo enkrat v “polni depresiji japonskega tipa“, tudi zelo ekspanzivna monetarna in fiskalna politika ne bosta več mogli pomagati. Problem je, ker se depresija zavleče v kosti posameznikov (gospodinjstev) kot potrošnikov, kar vpliva na trajno potrošniško depresijo in kar podjetja trajno odvrača od investicij. Posledica je deflacija in dolgotrajna stagnacija (blizu ničelna ali negativna rast).
DAMIJAN blog 
Po moje bi morala ena pogumna članica (Slovenija?) prva izstopiti in povzročiti domino efekt. Verjetno v drugih državah razmišljajo podobno, a si nobena ne upa biti prva.
Všeč mi jeVšeč mi je
Edini izhod v razbitju evro območja?!? Kako pa misliš, da se to izpelje? V praksi, ne v poenostavljenem Excell modelu.
Ljudje božji, če evro razpade se bodo začele podirati domine pa ne samo v Evropi, ampak na celem svetu. V kaosu, ki bi pri tem nastal bi bili soočeni z dilemo ali zadnje ostanke menjalnega sredstva namenimo za zanesljiv kalašnikov z dovolj steliva, da bi v tem kaosu branili svojo družino ali za vrečo moke s katero bi jo prehranili.
Spomnim se panike septembra 2011 na World Bank meetingu v Washingtonu. Bilo je kot, da se bo svet vsak trenutek sesul. Groza je bila taka, da si jo skoraj čutil v zraku.
Sprejem evra je bil absolutno stvar političnega prestiža in ne ekonomske ali strateško politične logike. Čehi so bili neprimerno bolj trezni. Če evra ne bi sprejeli 2007 tudi ne bi prišlo do tako velike kreditne ekspanzije in posledične krize po 2008 ker je imela Slovenija več kot dovolj dobre makroekonomske rezultate in bi se z bistveno širšim ekonomskem instrumentarijem lažje in manj boleče prilagajala.
Podobno velja za članstvo v EU. EFTA je bila čisto v redu. V resnici koristi članstva v EU niti od daleč niso tako velike kot se jih je predstavljalo. Brez EU bi bili politično na obrobju. Pa kaj potem? Ukvarjali bi se sami s sabo in s poslom, v globalna politična razmerja se ne bi vmešavali, politiki pa bi se namesto s turizmom v Bruslju ukvarjali s Slovenijo. Je to kaj narobe za 2 milijonsko državo?
Žal je to mimo. Vstopili smo v EU in Euro. Mislim, da je sedaj edina možnost, da poskušamo preživeti znotraj tega okvira in v njem skupaj z ostalimi igrati čim bolj konstruktivno vlogo.
Všeč mi jeVšeč mi je