Jasmina Držanič

Gledam poročila iz različnih koncev, v katerih ljudje vlečejo iz omar ne ravno velikokrat uporabljene šivalne stroje ali pa šivalnice, ki so do včeraj delali oblačila in šivajo maske za obraz in ko sem videla, da jih šivajo tudi Japonci, je postalo jasno, da je kapitalizem zavozil še bolj, kot sem mislila. In da potrebujemo državo. Naj pojasnim.

Medtem, ko smo vsi govorili, kako bo voda nova nafta (v smislu strateških surovin), smo prezrli možnost svetovne krize in sedaj je nova strateška surovina polipropilen. Bolj natančno nepletene polipropilenske tkanine. Iz njih se delajo zaščitne maske za medicino. Prave zaščitne maske za medicino morajo biti narejene iz take tkanine, da so luknjice, v tkanini tako majhne, da ne prepuščajo kužnih zadev. Torej, da ne prepuščajo sline, virusov, bakterij. Še bolj natančno, da tisti material, ki nam gre ven skozi usta ali nos, ostane na notranji steni maske in da ne okužimo z njim drugih.  Zaradi tega so maske na stikih zavarjene, ne pa šivane. Šivanje bi naredilo prevelike luknje v materialu.  Skratka, tisto, ko medicinske sestre sedijo v šivalnicah, pa delavke od Boxmarka, to so maske za prvo silo, ampak zgolj za prvo silo. Recimo, da jih nosimo, če razen smo po samooceni kolikor toliko zdravi in če kake 3 metre od nas ni nikogar. V nasprotnem primeru pa taka maska drugih pred nami ne bo ščitila, nas bo pa predvsem motila.

Nadaljujte z branjem→

Mnogi strokovnjaki svetovnega kalibra, katerih mnenja sem tudi tudi na tem blogu navedel, navajajo, da virus COVID-19 ni tako nevaren, saj zaradi slabih podatkov precenjujemo njegove učinke. Ni namreč jasno niti koliko ljudi je dejansko okuženih, zato statistike precenjujejo smrtnost zaradi COVID-19, ki se primerja s skupnim številom ugotovljenih primerov okužbe. In naprej, statistike smrtnosti ne odražajo, koliko ljudi je umrlo s COVID-19 (in številnimi drugimi virusi in pridruženimi boleznimi) in koliko jih je umrlo dejansko zaradi COVID-19 okužbe. In glede tega imajo prav.

Vendar je potrebno upoštevati tri druga dejstva. Prvič, da je COVID-19 zelo infektiven – hitro se širi in zelo uspešno onesposablja človeški imunski sistem. Drugič problematičen je predvsem za starejšo populacijo in ljudi z nekaterimi drugimi akutnimi boleznimi. In tretjič, dejstvo je, da se je število smrtnih žrtev letos februarja in marca v s COVID-19 najbolj ogroženih regijah v Italiji in Španiji močno povečalo, daleč nad ravni, kot je običajno število smrti v istem letnem času in bolj kot ob največjih izbruhih gripe (v vseh najbolj ogroženih regijah za skoraj dvakrat). Ključni problem je, da COVID-19 povzroča hude respiratorne težave, zaradi česar je za velik delež okuženih potrebna intenzivna nega in priključitev na respiratorje. In ko se ti trije dejavniki med seboj združijo, dobimo ogromno povečanje potreb po intenzivni negi, ki preseže kapacitete zdravstvenega sistema. Zaradi česar umre še več ljudi, kot bi jih sicer, saj se je treba odločati, koga dati na respiratorje in koga ne.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je seznam 12 strokovnjakov za zdravstvo, katerih mnenja o izbruhu koronavirusa nasprotujejo uradni zgodbi, ki nam jo prodajajo mainstream mediji ter razni memeji, ki trenutno dominirajo socialna omrežja. Objavljam zgolj za to, da se sliši tudi drugačno mnenje.

Dr. Sucharit Bhakdi je specialist za mikrobiologijo. Bil je profesor na univerzi Johannes Gutenberg v Mainzu ter vodja inštituta za medicinsko mikrobiologijo in higieno in je tudi eden najbolj pogosto citiranih raziskovalnih znanstvenikov v nemški zgodovini. Njegova izjava:

Strah nas je, da bo 1 milijon okužb z novim virusom pripeljalo do 30 smrti na dan v naslednjih 100 dneh. A ne zavedamo se, da 20, 30, 40 ali pa 100 pacientov, ki so pozitivni na običajne koronaviruse že umre vsak dan. Vladni anti-CoVid-19 ukrepi so groteskni, absurdni in zelo nevarni. Življenjsko pričakovanje več milijonov ljudi se zaradi tega skrajšuje. Grozen vpliv na svetovno gopodarstvo ogroža eksistenco neskončnega števila ljudi. Posledice na zdravstveno nego so ogromne. Že sedaj se storitve pacientom, ki jih potrebujejo, zmanjšuje, operacije se odpoveduje, ordinacije so prazne, manjša se število bolnišničnega osebja. To bo močno vplivalo na našo celotno družbo. Vsi ti ukrepi vodijo do samo-uničenja in kolektivnega samomora na osnovi ničesar drugega, kot strahu.

Nadaljujte z branjem→

Daniel Gros, ki je sicer dokaj “nemški” v svojih pogledih na ekonomske politike, ima tokrat zelo dober predlog. Predlaga, da se na ravni EU izvedejo pan-evropski testi za COVID-19, ki bodo standardizirani in izvedeni na reprezentativnih vzorcih gospodinjstev. Le na ta način je mogoče ugotoviti, kako razširjen je koromavirus in kakšne učinke ima.

The numbers of infected, those in hospital care and those who have died are known with reasonable accuracy.  But little is known about the prevalence of the virus today. Many of those infected show no symptoms (so-called asymptomatic cases).  They are not counted in the official figures.  Many with light symptoms, which make it likely – but not certain – that infection with the coronavirus has occurred, are not tested today because not enough test kits exist (and qualified personnel to implement them are scarce as well). They also do not appear in the statistics.  This means that it is not possible to know whether there is still time to implement a suppression strategy.  Scientist must hedge their advice as they do not have a good picture of the situation.

Unless something is done rapidly, the problem will persist and prolong policy uncertainty. Later it will also make agreement on an exit strategy impossible.  The European economy will only be able to function fully again when border controls are lifted.  But his can happen only if there are reliable cross-country data on the number of infected (and maybe those already immune).

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Zaustavitev velikega dela gospodarske aktivnosti zaradi korona virusa bo imela seveda ogromne posledice na poslovanje vseh gospodarskih subjektov, njihove rezultate ter seveda posledično na vse zaposlene ne glede na status zaposlitve. S predlaganim “megazakonom” za omilitev njenih posledic, namerava država v pomembnem obsegu nadomestiti pričakovan izpad dodane vrednosti v gospodarstvu. Čeprav so prisotni očitki, da se pomaga predvsem podjetniškemu sektorju, se bo ta pomoč v bistvu odrazila v prejemkih ljudi in bolj ko bomo sanirali položaj v podjetjih, manj bo potrebe po sanaciji položaja v ostalih segmentih družbe.

Kakšne so predlagane rešitve in kaj se bo še spreminjalo do sprejetja zakona, se veliko piše. Zato bom sam predstavil predvsem nekaj konkretnih izračunov, kako bi trenutne predlagane zakonske rešitve vplivale na položaj gospodarskih družb in njihovih zaposlenih.

Nadaljujte z branjem→

Kolega Dule Sedej je svoj (dober) komentar pod mojim postom glede nezanesljivosti podatkov, pridobljenimi s testi, končal z vprašanjem:

“…ali pa nam dovolj pove že trend prihajanja bolnikov v bolnišnice s pozitivnim testom?”

Seveda bi nam ta informacija zelo koristila v tem času akutnega pomanjkanja informacij o stopnji razširjenosti okužbe s koronavirusom. Vendar pa nam na žalost ta informacija, ki sledi iz števila hospitaliziranih ne pove dovolj, saj na ta način dobimo informacijo o “dejanskem” številu okuženih s približno 10-dnevno zamudo (čas inkubacije 5.2 dni, čas do hospitalizacije 5 dni). Pa še zanesti se moramo na predpostavko, da je stopnja hospitalizacije denimo nekje v intervalu 15 do 20%.

Spodnja slika kaže projekcijo števila okuženih (rumena linija) na podlagi števila hospitaliziranih z 10-dnevnim zamikom (do 21.3.) ob predpostavki stopnje hospitalizacije 15%. Za naprej pa sem v projekciji (modra linija) uporabil predpostavko enakega trenda kot pri ugotovljenem številu okužb s testi (kar je zelo močna predpostavka!).

Nadaljujte z branjem→

Ena najbolj nazornih spletnih strani za spremljanje širjena virusa COVID-19 (COVID-19 sledilnik) prikazuje stanje okužbe, hospitaliziranosti in umrljivosti, osveženo na današnji dan, v spodnji sliki. Iz slike izhaja pričakovan detajl, da se je dnevni prirastek števila ugotovljenih okuženih močno zmanjšal po prvi spremembi režima testiranja (13.3.), po drugi spremembi režima (20.3.) pa se je povečal, ker se je povečano testiralo skupine, kjer je bilo pričakovano število okužb višje (zdravniško osebje, domi za starostnike).

Slika 1: Dnevni prirastek v številu okuženih, hospitaliziranih, umrlih in ozdravelih v Sloveniji (na dan 31.3.2020)

Vir: COVID-19 sledilnik

Nadaljujte z branjem→

Z angleškimi podnapisi:

Sucharit Bhakdi, odlikovan in upokojen profesor medicinske mikrobiologije na Johannes Gutenberg University Mainz ter dolgoletni direktor Institute for Medical Microbiology, še sedaj pa gostujoči profesor na Univerzi v Kielu, je nemški kanclerki Angeli Merkel poslal odprto pismo s petimi ključnimi vprašanji glede same epidemije COVID-19 in pristopa k obvladovanju epidemije. Bhakdi opozarja, da je pri strategiji glede obvladovanja epidemije potrebno upoštevati podatke in jih postaviti v kontekst z ostalimi nalezljivimi boleznimi, sicer lahko države zaradi sprejema preveč drastičnih ukrepov povzročijo ogromne dolgoročne socio-ekonomske posledice.

Bhakdi se s tem pridružuje kritičnim mnenjem mnogih drugih strokovnjakov s področja epidemiologije, infektologije, pulmologije in mikrobiologije (nekatere sem tukaj že objavil, denimo John Ioannidis, Wolfgang Wodarg, Igor Rudan, druge še bom). Njihove poglede potrjujejo strategije nekaterih držav, ki so izbrale manj drastične pristope k obvladovanju epidemije (predvsem Singapur in Južna Koreja) in ki dajejo izjemno dobre rezultate tako z vidika zajezitve širjenja virusa kot minimiziranja gospodarske škode.

Bhakdijevo odprto pismo je glas razuma in veljalo bi si odgovoriti na njegovih 5 vprašanj, preden gremo z določenimi ukrepi predaleč.

Nadaljujte z branjem→

Paolo Surico in Andrea Galeotti iz London Business School sta naredila izvrstno, celovito predstavitev pandemije z virusom COVID-19. Pri tem sta najprej predstavila same značilnosti pandemije, nato kako se z njo najbolj učinkovito spopasti iz zdravstvenega vidika. Nadaljujeta pa z ekonomiko učinkov krize in s katerimi politikami minimizirati njene negativne učinke.

Pri tem sta, podobno kot jaz pred dvema tednoma, prišla do tipičnega trade-offa med “sploščitvijo” epidemijske krivulje (z namenom minimiziranja človeških žrtev) in velikostjo recesije – upočasnitev vrha infekcije namreč podaljšuje obdobje, ko gospodarstvo ne more polno delovati. Ali drugače rečeno, dlje časa ko zaustavljamo širitev virusa, večja je gospodarska škoda.

Surico in Galeotti sta tudi prišla do dokaj podobnega predloga glede obvladovanja krize, kot sem ga jaz predstavil prejšnji teden v webinarju v t.i. Planu B (dokaj podoben strategiji Singapurja in Južne Koreje). In sicer:

• Množično testiranje (reprezentativni vzorec)
• Izolacija okuženih in družinskih članov ter ljudi v njihovem stiku
• Karantena za rizične skupine, omejitev stikov, sledenje okuženih
• Hitra nadgraditev tehnične in kadrovske medicinske usposobljenosti
• Omejitev čezmejnih potovanj, testiranja na meji, odprtje za blagovne tokove
• Gospodarstvo deluje naprej, dodatne izmene v pripravljenosti.