Pred dnevi je Bine Kordež objavil analizo slovenskih javnih financ v prvi polovici leta in pokazal, da je slovenska vlada letos pridelala dvakrat večji proračunski primanjkljaj v primerjavi z ostalimi članicami EU. Natančneje v prvih šestih mesecih je slovenski proračunski primanjkljaj znašal 11%% BDP, povprečje primanjkljaja držav EU-27 pa je znašalo 6%. Kordež je tudi pokazal, da se odgovor skriva predvsem v večjih javnofinančnih izdatkih Slovenije (in ne manj prihodkih), in sicer v večjih subvencijah države kot v ostalih članicah EU. Kljub temu pa je pustil odprto dilemo, da – “če je bila pomoč v drugih državah bolje usmerjena, hitrejša in obsežnejša – zakaj potem finančni podatki kažejo drugačno sliko“? Oziroma ali je bila “pomoč pri nas izvedena manj učinkovito ter zanemarila določene segmente prizadetih in določena bolj prizadeta področja“?

Če analiziramo zadnje dostopne podatke Eurostata do konca tretjega četrtletja letos in primerjamo subvencije države glede na BDP na eni ter rast BDP na drugi strani, dobimo spodnjo sliko (prikazujem samo ključne sosednje države in skandinavske države). Kot je razvidno, je slovenska vlada v prvih treh četrtletjih v obliki subvencij izplačala za 4.6% BDP, pri tem pa pridelala za 6% nižji BDP glede na isto obdobje lani. Podobno tudi Avstrija, Hrvaška pa nekoliko več, čeprav obe z nekoliko večjim padcem BDP. Nasprotno pa je večina držav za subvencije namenila le med 2% do 3% BDP, pri tem pa (z izjemo Italije) pridelala manjši upad BDP od Slovenije. Slovenska vlada je za vsako izgubljeno odstotno točko BDP plačala za skoraj 0.8% BDP subvencij, Nemčija, Slovaška in Madžarska pa le med 0.3% in 0.5% BDP (bela linija v sliki).

Slika 1: Učinkovitost državne pomoči: Subvencije države (kot % BDP) in rast BDP v Q1-Q3 2020 glede na isto obdobje 2019

Nadaljujte z branjem→

Posvetovalna skupina koalicije KUL za Covid-19

Po sedmih tednih zaprtja javnega življenja je očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri. Podatki kažejo, da se epidemija ne umirja, ampak vztraja na visoki ravni okrog 1.700 novih primerov okužb dnevno. Odstotek pozivnih testov ostaja zelo visok, med 25 % in 30 %. Podatki tudi kažejo, da se je četrtina tistih, ki so razkrili mesto okužbe, okužila na delovnih mestih, četrtina pa znotraj družine. Kar četrtina okuženih za vir okužbe ne ve ali ga ne želi razkriti. To nakazuje, da se večina okužb prenaša med delovnimi mesti in domovi ter se nato širi v druge delovne organizacije, zdravstvene ustanove in domove starejših občanov (DSO).

Očitno je, da zelo ostri vladni ukrepi niso uspeli zajeziti žarišč širjenja okužb, ne na delovnih mestih ne v družinah, saj prebivalstvo ni bilo dovolj podučeno, kako zaščititi sebe in druge oziroma preprečiti prenos in širjenje virusa Covid-19 v okolico. To pomeni, da ukrepi, kot so omejitev gibanja med občinami in regijami, omejitev izhoda med 21. in 6. uro, zaprtje vrtcev in šol, zaprtje vseh trgovin z nenujnimi proizvodi, omejitev javnega prevoza, obvezno nošenje mask na prostem, ne delujejo. Ob tem, da ti ukrepi očitno ne delujejo na zmanjšanje števila okužb, pa ustvarjajo »pandemsko utrujenost« in odpor prebivalstva do omejitvenih ukrepov.

Zadnji, čez vikend sprejeti ukrepi so strokovno nedomišljeni in pravno sporni. Žal predstavljajo kontinuiteto vladnega improviziranega početja, ki ne vključuje ključne epidemiološke stroke in se požvižga na odločbe oz. jasne usmeritve Ustavnega sodišča. Zato so nujno polovičarski, nedosledni, diskriminatorni ter posledično neučinkoviti oz. pogosto celo direktno škodljivi – in kažejo na odsotnost kakršnekoli odgovorne strategije.

Zato je nujna sprememba strategije. Temelji naj na novejših dognanjih, da se okužba ne širi samo s kapljičnim prenosom, temveč tudi z aerogenim prenosom z aerosolom, kar prenaša poudarek glede boja proti epidemiji od zunanjih na notranje prostore. Ni smiselno nadaljevati s sedanjimi ukrepi ali jih še okrepiti z zaprtjem celotnega gospodarstva (za 4 tedne), ker bo to samo še povečalo odpor med prebivalstvom, ne bo pa vplivalo na umiritev širjenja epidemije. Ob gospodarski škodi bi povzročilo še večjo psihofizično škodo prebivalstvu in javnemu zdravju. Covid – kot vsaka epidemija – v osnovi ni le zdravstveni, ampak je socio-ekonomski, psihološki in družbeni problem.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Za razliko od prejšnje krize, ko se je reševalo predvsem bančni sistem[1], vodijo tokrat države popolnoma drugačno politiko reševanja nastale situacije. Za pokrivanje izpada dohodkov podjetniškega sektorja in posameznikov vse države namenjajo ogromna finančna sredstva in s tem zagotavljajo ohranjanje zaposle  anosti, preprečujejo propadanja podjetij ter nadomeščajo zmanjšanje prejemkov prebivalstvu. Zbiranje napovedi vlad o različnih oblikah pomoči kaže, da se skupni zneski gibljejo tudi do 30 % ali 40 % BDP, čeprav gre pri teh zneskih v veliki meri za garancije in poroštvene sheme, ki neposredno ne obremenjujejo javnih financ. Dodatno pa gre seveda za napovedi, ki imajo večkrat tudi “promocijski” vidik in realizacija je potem lahko drugačna. Tipičen primer je naša garancijska shema, ki se je razglašala kot 2-milijardna pomoč gospodarstvu, do sedaj pa je bila izkoriščena le v nekaj deset milijonih evrov.

Nadaljujte z branjem→

• Reconsideration of Fiscal Policy: A Comment – James K. Galbraith
• Central Banking’s Green Mission – Mazzucato , Ryan-Collins & Voldsgaard
• The Costs of Merkel’s Surrender to Hungarian and Polish Extortion – George Soros
• How Orbán played Germany, Europe’s great power – Panyi Szabolcs
• Merkel’s Last Chance – Jan-Werner Mueller
• The pandemic could give way to an era of rapid productivity growth – The Economist
• Ranking the effectiveness of worldwide COVID-19 government interventions – Niels Haug et al
• The FDA-approved drug ivermectin inhibits the replication of SARS-CoV-2invitro – Leon Caly et al
• A concise summary of the scientific review on ivermectin above – FLCCC

Brez komentarja, samo v vednost. Spodaj je pregled rezultatov zadnjih znanstvenih raziskav na temo učinkovitosti ivermectina in njihov povzetek. Rad bi slišal mnenje slovenske stroke na ta pregled.

Appearing as a witness Tuesday morning before the Senate Committee on Homeland Security and Governmental Affairs—which held a hearing on “Early Outpatient Treatment: An Essential Part of a COVID-19 Solution”— Dr. Pierre Kory, President of the Frontline COVID-19 Critical Care Alliance (FLCCC), called for the government to swiftly review the already expansive and still rapidly emerging medical evidence on Ivermectin.

The data shows the ability of the drug Ivermectin to prevent COVID-19, to keep those with early symptoms from progressing to the hyper-inflammatory phase of the disease, and even to help critically ill patients recover.

Dr. Kory testified that Ivermectin is effectively a “miracle drug” against COVID-19 and called upon the government’s medical authorities—the NIH, CDC, and FDA—to urgently review the latest data and then issue guidelines for physicians, nurse-practitioners, and physician assistants to prescribe Ivermectin for COVID-19.

.

• Our comprehensive review of the emerging evidence for Ivermectin use in our I-MASK+ protocol (PDF, continuously updated)
• A concise summary of the scientific review on ivermectin above (PDF, continuously updated)
• I-MASK+ Prophylaxis & Early Outpatient Treatment Protocol for COVID-19
• Dr. Paul Marik’s comprehensive meta-analysis of COVID-19 therapeutics (PDF)
• An introductory video explaining the review on Ivermectin by Dr. Pierre Kory (Vimeo)
• Dr. Paul Marik’s recent lecture on I-MASK+ (YouTube)
• Invited Grand Rounds Lecture on ivermectin by Pierre Kory (YouTube)

To, da likvidnostna shema, ki jo je vlada sprejela aprila v okviru Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), ne deluje, je razvidno iz aviona. Shema je zaradi neoperativnosti zaživela šele julija. Konec julija je višina izdanih poroštev za sklenjene odloge plačil kreditnih obveznosti znašala 54.9 milijona evrov, do konca avgusta pa se je vrednost odobrenih poroštev povečala na 76 mio evrov (3% predvidenega obsega poroštev). Do konca oktobra pa se je vrednost odobrenih poroštev ponovno zmanjšala na manj kot 50 mio evrov, tako da je bilo izkoriščeno za manj kot 2.5% predvidenega obsega poroštev. Ali drugače rečeno, na voljo je bilo še za 1.950.276.723,79 evrov poroštev, do katerih pa podjetja ne morejo priti.

Toda to, da likvidnostna shema, kot jo je sprejela slovenska vlada, ne bo delovala, je bilo jasno že ob sprejemu sheme. Že pred sprejemom sheme, sredi aprila, je Gospodarska zbornica Slovenije namenila kritiko načrtovani vladni shemi s seznamom predlogov za njeno izboljšanje (več spodaj). Slovenska pravnica Ana Stanič iz pravne pisarne EA Law v Londonu je sredi maja pripravila Pravno mnenje o sprejetih ukrepih slovenske državne pomoči v času Covid-19, kjer med drugim analizirala tudi neobičajno restriktivne pogoje, ki jih je vlada postavila v zakonu in ki odstopajo od Začasnega okvira Evropske komisije za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (20. marec 2020). Tako pravi:

Nadaljujte z branjem→

Član vladne Lahovnikove skupine Igor Masten je na Twitterju kritiziral predloge KUL koalicije za to, da likvidnostna shema za pomoč podjetjem postane privlačna, operativna in učinkovita. Toda: če ponavljaš iste napake, ne pričakuj drugačnih rezultatov. Očitno niti v vladni posvetovalni skupini ne razumejo možnosti evropskega okvira pomoči in še manj primerov dobrih praks, s katerimi so druge evropske države podjetjem zagotovile dostopno pomoč. Nemčija je denimo izdala že za 50 milijard evrov garancij, v Sloveniji pa bi to primerjalno pomenilo preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.

Kot je znano, likvidnostna shema za pomoč gospodarstvu ne deluje. Vlada je z zadnjim protikorona paketom sicer nekoliko popravila shemo, ki je ostajala neoperativna in neizkoriščena več kot 6 mesecev. Stranke KUL koalicije so zato v prejšnjem tednu predstavite svoj načrt ukrepov za obvladovanje zdravstvene, gospodarske in socialne krize, med njimi tudi načrt za popravke likvidnostne sheme, da bi obljubljena jamstva države končno prišla do podjetij in razbremenila vedno bolj pereč likvidnostni krč. V Nemčiji že 8 mesecev na primer deluje shema, preko katere je doslej izdano za preko 50 milijard evrov garancij. V Sloveniji bi primerjalno to pomeni preko 1,2 milijarde evrov novih posojil.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu seveda značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa povečani izdatki za razne oblike finančne pomoči podjetniškemu sektorju in ljudem. Večina ljudi ima v spominu tudi številko 4,2 milijarde EUR, kolikor naj bi znašal proračunski primanjkljaj letos, še lani nepredstavljiv znesek. Ob tem pa še 4,3 milijarde, kakršen naj bi bil dodatni primanjkljaj v naslednjih dveh letih. In to brez kakršnihkoli težav pri potrjevanju takšnih primanjkljajev, prav tako pa tudi brez težav pri financiranju tega z dodatnim zadolževanjem.

Povečanje izdatkov in primanjkljaja je za običajne razmere vsekakor enormno, na drugi strani pa vseeno spremljamo resne očitke, kako državna pomoč zamuja ter kako ni zadostna in pravilno usmerjena. Beremo lahko primerjave z ukrepanjem nekaterih drugih držav (posebno v Nemčiji in Avstriji), kjer so ti postopki precej bolj enostavni, pomoči bolj obsežne in denimo, da tudi bolj učinkovite. Po logiki bi torej tudi pričakovali, da so tudi izdatki teh držav za pomoč podjetjem in posameznikom precej večji. Vendar pa hiter vpogled v proračunska gibanja drugih držav kaže, da so njihove javne finance manj prizadete kot slovenske. To vsekakor upravičeno odpira dileme o ustreznosti in učinkovitosti naših ukrepov.

Nadaljujte z branjem→