Se spomnite začetka epidemije virusa Covid-19, ko so ob rasti okužb v razvitih državah številne mednarodne organizacije izražale bojazen, kako hude učinke bo ta okužba imela šele v državah razvoju, kjer so zdravstveni sistemi podhranjeni (svarilo OZN, strahovi IMF in Svetovne banke itd.). V resnici pa do napovedane katastrofe ni prišlo. Do resnejšega izbruha virusa je prišlo sredi (našega) poletja v Braziliji in Južni Afriki, vendar s številkami med 150 in 200 primerov na milijon prebivalcev, v Argentini pa med avgustom in koncem oktobra (vendar največ do 350 primerov na milijon prebivalcev). To so številke, ki so bistveno nižje od evropskih (med 600 in 1,200 primerov / milijon preb.).
Zanimivo pa je, da v drugih manj razvitih držav do podobnih izbruhov ni prišlo. Čeprav so vsi s strahom gledali v Indijo, pa tam okužba nikoli ni presegla cifre 70 primerov / milijon preb., kar je skoraj 15-krat manj (1/15 !) od slovenske ravni na vrhuncu drugega vala. Podobno je v Afriki, kjer se okužba vse do novembra ni nikoli dvignila čez 15 primerov / milijon preb., šele sredi januarja se je dvignila na največ 24 primerov / milijon preb., pa še to skoraj izključno zaradi učinka Južnoafriške republike, kjer je januarja število okužb preseglo 320 primerov / milijon preb.
Obstajajo različne teorije o tem, zakaj je virus manj prizadel manj razvite države oziroma države na južni polobli. Denimo: mlajša starostna struktura v Afriki, več preživljanja časa zunaj, večja obsevanost s soncem in s tem večja prisotnost D vitamina, do tega, da imajo prebivalci manj razvitih držav več zaščitnih protiteles, ki so jih pridobili s prejšnjimi okužbami oziroma da so manj razvite države prav zaradi izkušenj z drugimi epidemijami, izbruhi nalezljivih bolezni in humanitarnimi katastrofami hitreje reagirale na pojav Covid-19. Za razliko od razvitih držav, ki so se zanašale na svoje odlične zdravstvene sisteme, ki pa, kot je pokazal Branko Milanović, so privedli do diametralno nasprotnih rezultatov, kot je napovedovala pripravljenost na epidemijo v okviru Global Health Security indeksa.
No, med slednjimi hitrejšimi reakcijami lahko navedemo tudi večjo pripravljenost nerazvitih držav, da uporabijo že obstoječe protokole in zdravila za druge bolezni tudi v boju proti Covid-19. Za razliko od razvitih držav, ki so v celoti zanesle na dve “specifični zdravili” – popolno zaprtje javnega življenja ter razvoj specifičnega zdravila. Oboje se je izkazalo kot zgrešena stava, ki bo razvite države stala bistveno večjega števila življenj in bistveno večjih ekonomskih izgub (glej zapis nobelovca Angusa Deatona). Človek se ob tem vpraša, ali tukaj ne gre samo za slepoto ampak nemara za načrtno podrejenost interesom farmacevtske industrije.
Tak primer hitrega reagiranja je denimo Indija, kjer so že sredi junija lani v protokole za preventivno in zdravljenje simpotomov Covid-19 vključili zdravilo ivermektin. Na zgornji sliki lahko vidite, da iam Indija danes manj kot 10 okužb / milijon preb., kar je 60-krat manj (!) kot Slovenija po treh mesecih lockdowna.
Indiji so sledile tudi številne druge manj razvite države, od Etiopije do Peruja, posameznih zveznih držav Mehike do Makedonije. Edina država, ki je izrecno prepovedala uporabo ivermektina, je Južnoafriška republika. Številke glede njenih ukužb, si lahko pogledate zgoraj v primerjavi z Afriko kot celoto in Indijo – so višje za faktor med 10- in 18-krat!
Če povzamem: sedanja popolna stava razvitih držav na dolge lockdowne in cepljenje je absolutno kratkovidna in škodljiva tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo in delovna mesta. Cepljenje je treba kombinirati z metodami preventive pred okužbo in zdravili za zdravljenje simpotomov, ki so že dolgo znana, poznani so njihovi (benigni) stranski učinki in ki dokazano zelo učinkovito delujejo tudi proti Covid-19 (glejte objavljeno meta analizo, ki jo naredila skupina z dr. Hillom za WHO). Če lahko denimo ivermektin, ki je dokazano povsem nenevaren, do 90-odstotno prepreči možnost okužbe in če lahko med 75 in 85-odstotno prepreči resnejši razvoj okužbe in za toliko zmanjša smrtnost, je absolutno neodgovorno s strani vlad razvitih držav, da ga vsaj ne dopustijo in priporočijo za uporabo. Gre za strahovito politično neodgovornost.
Tokrat je čas, da se razvite države kaj naučijo od manj razvitih!
DAMIJAN blog 
Politično odgovornost? Kaj pa kazenska odgovornost. Očitna malomarnost in opustitev dolžnih dejanj so kazenske kategorije.
Zadnjič sva imela z Darjo videokonferenco z najinimi pariškimi prijatelji. Njihov lockdown je obupen. Iz stanovanja gredo lahko ven le za 3 ure. Sem si mislil:
…francozi malo preveč ste protestirali (Gillete Jeune) zadnje 2 leti, zdaj je pa prišla Reitschule.
V Veliki Britaniji bo zelo strog lockdown lepo zakril ekonomski šok zaradi Brexit-a in pacifiral kakršenkoli protest.
Kje so še hudi primeri lockdown-a? V Španiji in Italiji. V Španiji so imeli predtem politično krizo (Podemos), prav tako v Italiji. Kriza bo prišla več kot prav za umirjanje prebivalstva in sejanja božjega strahu v oblast in spoštovanje njene avtoritete.
No pa ni tako samo v Evropi. V Rusiji je gospodarska stagnacija po 2014 močno načele živce prebivalstva, ki je navdušeno pozdravilo anektiranje Krima, po 4 letih pa se evforija umika pritisku življenskega standarda. Le tega bodo majčkeno popravili z že sklenjenimi za 900 milijonov USD pogodb za cepivo Sputnik V, z opcijo, da se ta številka občutno multiplicira.
Kitajska. Wuhanska “komsomolska” frakcija, ki je najbliže zahodu (Wuhan ima največjo koncentracijo tujih firm) je za marčevske “Dve seje” menda pripravljala udar proti Xi-ju in njegovi nacionalistični struji. V 2 mesecih lockdown-a v januarju in februarju so “potamanili” vso opozicijo, kongres partije prestavili za 2 meseca in potem je bil spet red.
Amerika. Do februarja je ZDA ekonomija doživljala boom in Trump je bil na poti ponovne izvolitve novembra 2020. Kako se je stvar razvijala itak veste. Je pa “legendarni” Dr. Anthony Fauci malo po izvolitvi Biden-a navdušeno povedal, da se nakazujejo znaki umirjanja epidemije. Kakšen timing !!!! ZDA imajo pač dolgoletne in obsežne izkušnje s spodbujanjem demokracije povsod po svetu. Tole doma je bila mala malica. Samo še preostalo prebivalstvo pocepimo, pa bo!
Pa pri nas? Kriza je lepo umirila petkove kolesarje, da vseh ostalih protestov niti ne omenjam. Čeprav, po mojem mnenju, vlada kakšnih takih makiavelijevskih potez verjetno niti ni imela, na veliko žalost levih ljubiteljev konspirativnih teorij. Za kaj takega, bi morala biti bistveno bolj operativno sposobna.
“You never want a serious crisis go to waste”,
je menda rekel Rahm Emanuel (Obamin Chief of Staff v intervju za Wall Street Journal, Nov 19 2008)
Všeč mi jeVšeč mi je