Tudi napovedi na podlagi podatkov in znanosti se lahko (močno) zmotijo

Naslovna ugotovitev je itak že standardna in znana že dolgo časa. Zadnji tak dogodek v seriji na znanosti in podatkih temelječih napačnih napovedi je včeraj populariziral Branko Milanović. Pokazal je, kako močno je zgrešila napoved avtorjev iz  John Hopkins University, ki so oktobra 2019 z velikim pompom objavili World Health Preparedness Report in v okviru njega Global Health Security (GHS) Index. Ta GHS indeks je bil skonstruiran na podlagi kompleksnega seta indikatorjev po državah in naj bi pokazal, katere države so najbolje pripravljene na epidemijo. Na vrhu najbolje pripravljenih držav so se znašle ZDA, V. Britanija in Nizozemska.

It claimed to study the degree of readiness to confront epidemics country-by-country. In a report of 324 pages (in addition to a Website that allows one to explore individual countries), the authors used six dimensions (or categories) to assess countries’ overall preparedness: prevention of the emergence of pathogens, early detection, rapid response, robustness of the health system, commitment to improving national health capacity, and overall (country’s) risk environment. The six categories themselves were built from 34 indicators, 85 subindicators and 140 questions. The authors then combined these six dimensions into an overall score, the index of Global Health Security (GHS).

No, ta indeks se ni najbolje postaral, ko je le nekaj mesecev po objavi naletel  na realni test z izbruhom Covid-19 virusa. Če namreč naredite korelacijo med indeksom GHS in umrljivostjo na 1 mio prebivalcev, bi pričakovali bolj ali manj močno negativno korelacijo vzdolž premice -45 stopinj. V resnici pa dobimo močno pozitivno korelacijo med obema – se pravi, države, ki so bile na papirju najbolje pripravljene na epidemijo, so utrpele relativno največje človeške izgube. In kot lahko vidite na spodnji levi sliki, je Slovenija tukaj v neslavni družbi najbolj pripravljenih držav, ki pa so v epidemijski realnosti povsem odpovedale.

Slika: GHS indeks in umrljivost/mio preb

GHS index

Vir: Branko Milanović

Kot zaključi tudi Milanović, ta konkretni indeks je lahko povsem zamočil ali pa so tovrstni indeksi povsem neuporabni. Je pa tukaj treba upoštevati še nekaj. Namreč, enako smo se spraševali spomladi, ko smo ugotovili, da so praktično vsi epidemiološki statistični modeli, še tako kompleksni, povsem odpovedali glede napovedovanja bodoče dinamike epidemije. In takrat smo zaključili, da so v dejanskem življenju vlade sprejele toliko različnih ukrepov, ki so vsak po svoje vplivali na razvoj epidemije, da tega modeli niso zmogli zajeti brez zelo velikega intervala napake.

Podobno je pri tem indeksu hipotetične pripravljenosti držav na epidemijo. Država ima lahko še tako dober zdravstveni sistem in na papirju še tako dobre preventivne mehanizme, mehanizme za odkrivanje okužb in hitro ukrepanje, nato pa v realnosti zamudi (zaradi konflikta znotraj vlade, zaradi neupoštevanja stroke), sprejme serijo napačnih ali nepopolnih odločitev (denimo glede izdajanja odločb o karanteni, prenehanja sledenja okuženih, neenotno nadomestilo za bolniško itd.) ali pa ima značilnosti, ki se šele v konkretni situaciji pokažejo kot problematične (denimo velik delež starejših v DSO) itd.

Kdo je že rekel, da ne zaupa nobeni statistiki, ki je ni sam ponaredil?

%d bloggers like this: