Lahko s pristopom »z macolo nad šolstvo« rešimo državo?

Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec

Zaradi velike gospodarske recesije in razbohotenega javnega dolga so bile v preteklih letih vse razvite države prisiljene v fiskalne konsolidacije. Čeprav je vsaka država pri tem ubrala sebi prilagojeno specifično politiko zmanjševanja proračunskega primanjkljaj, pa so osnovne konture fiskalnega prilagajanja med državami vendarle enake. Večina držav je kot primarni ukrep uporabila zniževanje javnih izdatkov, kot dopolnilnega pa povečanje specifičnih davkov. * Nadaljujte z branjem→

Varčevalni ukrepi oziroma od česa bomo živeli čez 10 let?

Splošna opozorilna stavka javnega sektorja v sredo je bila eno izmed najbolj bolno groteskih dejanj v samostojni Sloveniji. Situacija me spominja na lopova, ki je ukradel zlato uro, nato pa joka in gladovno štrajka, ko ga zasačijo in mu jo odvzamejo. Zaposleni v javnem sektorju smo od leta 2008 naprej po zaslugi Virantove plačne reforme dobili skupaj za milijardo evrov več v obliki povišanih plač. To je zaradi usklajevanja s plačami dodatno spodbudilo rast pokojnin prav tako za eno milijardo evrov, pa tudi rast nekaterih socialnih transferjev. Ker ni bilo pokritja v prihodkih proračuna za te povečane izdatke, se je zanje morala država zadolžiti v tujini. In zdaj, ko je država na kolenih prav zaradi zadolževanja za te nerazumne zadeve, sindikati v javnem sektorju protestirajo, ker se jim delno jemlje, kar so neupravičeno pridobili v času krize! Štrajkajoči, kje imate obraz? Kako lahko pogledate v oči zaposlenih v gospodarstvu, ki te vaše povišane plače in pokojnine odplačujejo? * Nadaljujte z branjem→

Je konkurenčnost “brez veze”?

Vedno znova se prisrčno nasmejem, ko preberem kakšno pavšalno izjavo profesorja Mencingerja. V zadnjem času sta me zelo zabavali dve njegovi izjavi. Nekaj tednov nazaj mi je prišel pod roko zeleni zvežčič Gospodarska gibanja, ki ga izdaja EIPF d.o.o. Običajno ga le na hitro prelistam, tokrat pa se mi je pogled ustavil na uvodnem sestavku izpod peresa profesorja Mencingerja o pomenu koncepta konkurenčnosti za gospodarski razvoj. * Nadaljujte z branjem→

Zakaj se v letu 2011 nismo nikamor premaknili?

Leto 2009 je bilo za Slovenijo z vidika konkurenčnosti katastrofalno. To se je pokazalo tako v hudem padcu BDP (za 8%) kot seveda v hudem padcu na večini lestvic konkurečnosti, ki merijo učinkovitost poslovnega okolja v državi. Na lestvici IMD za leto 2010 je Slovenija med 58 državami, zajetimi v analizi, padla za neverjetnih 20 mest. Na lestvici World Economic Forum (WEF) pa je Slovenija v letu 2010 padla za osem mest (iz 37. na 45. mesto). * Nadaljujte z branjem→

Izgubljena rast ali Za reforme nikoli ni bil pravi čas

V minulih treh letih smo se naposlušali številnih kritik, seveda predvsem iz ust salonskih levičarjev, da je zdajšnja kriza dokončno pokazala na nevzdržnost tržnega kapitalističnega gospodarstva. Po njihovem mnenju je tržno gospodarstvo mrtvo in treba bo najti nov sistem gospodarjenja. Smeri, v kateri naj bi iskali nove razvojne in gospodarske modele, sicer niso pokazali. So pa šli tako daleč, da so zelo na glas razmišljali o škodljivosti gospodarske rasti na splošno. Seveda si niso vzeli tistih potrebnih pet minut za razmislek o morebitnih posledicah ničelne gospodarske rasti. Takšne »razumnike« oziroma tiste najbolj militantne med njimi smo pred približno 200 leti poznali pod imenom »ludisti«.* Nadaljujte z branjem→

Kranjska klobasa in pivo – Kako učinke davčnih sprememb spraviti do naslovnika?

Analiza Bineta Kordeža in njegove napovedi omejenih učinkov dohodninskih sprememb so korektne. Problem tega zakonskega predloga, kot tudi dohodninskih sprememb v letu 2006, je v tem, da imajo dohodninske spremembe vpliv le na spremembe neto plač in ne na bruto plače. Povsem podobno je glede simulacij učinkov uvedbe socialne kapice na socialne prispevke. To pa ne prinaša želenih učinkov: znižanja stroškov dela (bruto bruto plač) za delodajalce in s tem večjih spodbud za novo zaposlovanje. Nadaljujte z branjem→

Zakaj države bankrotirajo in zakaj jih je tako težko rešiti?

Megan McArdle je nedavno v reviji Atlantic objavila zanimiv članek o bankrotih podjetij in zakaj se bankrotu tako težko izognejo. Kot glavni primer je vzela »The Big Three«, veliko trojico ameriških avtomobilskih podjetij iz Detroita ter njihove vzpone in padce v zadnjih treh desetletjih. Denimo General Motors (GM) je od časov avtomobilskega velikana v 1960. letih stalno nazadoval v primerjavi z japonskimi in nemškimi konkurenti, pri tem trendnem upadanju pa je nihal med izmenjujočimi se kriznimi in ugodnejšimi obdobji. Od velikanskega dobička v letih pred sedanjo krizo pa do bankrota leta 2008 je minilo samo 5 let.* Nadaljujte z branjem→