Po pričakovanju ima nemško finančno ministrstvo plan nacionalnih prioritet po Brexitu. Handelsblatt razkriva 8-stranski dokument, ki predvideva predvsem troje. Prvič, hitra pogajanja z V. Britanijo glede njenega pridružitvenega statusa, seveda predvsem na trgovinskem področju, kajti nemška industrija potrebuje skoraj 60-milijonski britanski trg. Vendar Britanija ne bi smela v pogajanjih dobiti preveč, ker bi to utegnilo dati “napačne spodbude” ostalim potencialnim “izstopnikom” (Francija, Avstrija, Finska, Nizozemska, Madžarska). Drugič,treba je preprečiti, da bi ostale članice sedanjo povečano negotovost izkoristile za pritisk k večji delitvi rizikov (uvedba evro obveznic). In tretjič, poglobitev integracije je za Nemčijo smiselna le v primeru spremembe EU pogodb, pri čemer bi Evropska komisija morala dobiti pravico veta na nacionalne proračune. Toda v sedanji situaciji bo težko najti konsenz za poglobitev integracije.

Dokument torej ne prinaša nič radikalno novega – pač pa le zaščito nemških interesov, discipliniranje preostalih članic s trdimi pogoji Britaniji in preprečitev rahljanja fiskalne discipline kot posledice povečane politične nestabilnosti.

Bo to dovolj za “spametovanje” (discipliniranje) ostalih članic, da ne rinejo po poti Britanije? Tja, drastično discipliniranje Grčije lani je imelo učinkovit zastraševalni učinek. Sedanja britanska kaotična reakcija na ponesrečen referendum in trd pogajalski zid z EU nakazujeta v podobno smer – “projekt strah” je lahko zelo učinkovit. Razen, kadar je stopnja discipliniranja previsoka in pride do upora prav zaradi drastičnosti disciplinskih ukrepov. Takrat, tako kot v kaznilnicah, faktor strahu zbledi.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Življenjska doba se podaljšuje, delež starejših državljanov narašča in popolnoma logično je, da se mora postopno podaljševati tudi starostna meja pri kateri odhajamo v pokoj. Zaradi tega so tudi nujne korekcije (ali če hočete, reforma) pokojninske zakonodaje, predvsem v delu potrebnih let delovne dobe in zviševanja minimalne starosti, ko pridobimo pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja. Glede teh dejstev seveda ni nobenega dvoma, več pa je dilem v kakšni meri zaostriti pogoje upokojevanja in kakšni bodo javno-finančni učinki teh popravkov. Zadnje večje spremembe pokojninske zakonodaje smo imeli v letih 1999 in 2012, sedaj pa smo dobili v roke tako imenovano Belo knjigo, ki predstavlja izhodišča za razpravo in predlog novih rešitev, ki naj bi stopile v veljavo predvidoma z letom 2020. Nadaljujte z branjem→

Yanis Varoufakis pravi, da je nemški finančni minister Schäuble edini, ki ima po Brexitu plan, kaj z EU v bodoče: z malce korenčka (delna fiskalna unija s skupnim mehanizmom nadomestil za brezposelnost)  in veliko palico (veto na nacionalne proračune) bo evrske članice zaprla v železno kletko. Iz tega po njegovem izhajata dva scenarija. Prvič, da bo kletka zdržala in bo v institucionaliziran post prisiljeno evro območje permanentno izvažalo deflacijo. In drugič, da bo kletka počila, nekaj članic bo zapustilo evro in ultimativno bo izstopila Nemčija.

V glavnem, Varoufakis ne verjame, da je Brexit za evropske voditelje lahko dovolj kredibilna grožnja, da bi v strahu pred implozijo EU razrahljali nesmiselno stroga proračunska pravila. Glede na zelo brezkompromisen in oster odziv voditeljev evropskih inštitucij v petek in glede na včerajšnje izjave uradnega Berlina o nujnosti pospešitve formalnih postopkov za izločitev Britanije, se zdi, da ima Varoufakis prav.

Jaz pa še vedno upam, da bo Brexit spametoval evropske voditelje in razrahljal sedanjo evrsko kletko in da razpad EU ne bo potreben.

Nadaljujte z branjem→

• Why Brexit is worse for Europe than Britain – Larry Summers
• Brexit won’t shield Britain from the horror of a disintegrating EU – Yanis Varoufakis
• Brexit: The Morning After – Paul Krugman
• The triumph of the tabloids – Simon Wren-Lewis
• My Grain of Salt on Brexit and the Risk of XXxit – Francesco Saraceno
• Britain’s Democratic Failure – Kenneth Rogoff
• Brexit will reconfigure the UK economy – Martin Wolf
• Here’s what happens next. – Henry Farrell
• With a single vote, England just screwed us all – Felix Salmon
• Brexit: the Biggest Global Monetary Shock Since 2008 – David Beckworth
• Brexit Vote Throws Britain and Europe Into Turmoil – John Cassidy

Dobra grafika v The Guardianu o strukturi britanskih volilcev, ki so glasovali za “odhod” oziroma “obstanek” v EU. Za odhod so glasovali nizko izobraženi, brez formalne kvalifikacije in starejši volilci z nizkimi dohodki, rojeni v V. Britaniji. Drugače rečeno, za odhod so glasovali “obupanci” – tisti, ki sta jim globalizacija in odgovor na krizo vlade Davida Camerona z zategovanjem pasu, rezanjem izdatkov za šolstvo, zdravstvo in socialne transferje vzeli preostanek prihodnosti. Včerajšnji referendumski rezultat je v svojem bistvu maščevanje “obupancev” Cameronu. Vprašanje pa je, ali bodo z odhodom Camerona na smetišče zgodovine in z izstopm iz EU kaj pridobili. No, morda se je splačalo že samo zaradi odhoda Camerona in njegovega jastreba Osborna.

Vir: The Guardianu

Stanko Štrajn

Prehitel sem oddajo TARČA prvega programa RTV Slovenija, dne 23. 6. 2016, in že 21. 6. 2016 zaprosil Urad Vlade RS za informiranje, naj mi odgovori na moja vprašanja glede ustanovitve vladnega projektnega podjetja za izgradnjo drugega tira (2TDK). Presenetljivo sem že 23. 6. 2016 od urada prejel naslednje odgovore:

1. Kdaj je vlada RS  ustanovila 2TDK, če ga je sploh ustanovila?
Vlada Republike Slovenije je na 82. redni seji, dne 31. 3. 2016, izdala sklep št. 01406-4/2016/15, o ustanovitvi družbe 2TDK, družba za razvoj projekta, d. o. o., ter Akta o ustanovitvi družbe 2TDK, družba za razvoj projekta, d. o. o.. Vlada Republike Slovenije je na 113. dopisni seji, dne 31. 3. 2016, izdala sklep št. 47604-2/2016/4, o sprejetju Poslovnega načrta družbe 2TDK, družba za razvoj projekta, d. o. o

Nadaljujte z branjem→

Britanci, natančneje Angleži in Valežani (za razliko od Škotov in Severnih Ircev), so se večinsko odločili, da zapustijo EU. Dramatična odločitev. Vendar z ne nujno tako dramatičnimi posledicami, kot denimo kažejo aktualna dogajanja na valutnih trgih (beg iz funtov in posledični padec vrednosti funta za desetino). Treba je vedeti dvoje:

Prvič, rezultati referenduma niso politično zavezujoči in lahko se jim je izogniti z zelo dolgim zavlačevanjem izstopa in kasnejšim ponovnim referendumom. Spomnite se dramatičnih negativnih rezultatov referendumov v Franciji in na Irskem glede evropske ustave. In kaj se je zgodilo? Nič dramatičnega, le politiki so našli obvod okrog teh odločitev ljudstva. In drugič, tudi če britanski politiki (beri: prihodnja britanska vlada) spoštuje večinsko voljo, bo trajalo leta, preden bo odločitev mogoče tudi institucionalno izpeljati.

Torej, za dramatiziranje in kriziranje je še mnogo prezgodaj. Ustavimo konje. In se začnimo pogovarjati, kako reformirati EU, predvsem pa evro območje, da ostane Evropa skupaj. Potrebujemo več zraka za dihanje. Manj EU in manj evra pomeni danes več Evrope (za razliko od prejšnjih desetletij).

Vir: Vox

Bogomir Troha*

* Ob zavedanju, da gre lahko za “sindrom kislega grozdja”, vendar z namenom povečanja transparentnosti vseh postopkov in dogajanja okrog gradnje drugega tira, objavljam komentar na javnem razpisu neizbranega izvajalca revizije stroškov gradnje drugega tira Koper – Divača.

Odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu prispevka, je mogoče najti v analizi javnega naročila »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira železniške proge Divača – Koper« in v seznanitvi z odločitvijo Državne revizijske komisije, ki je jasno dokazala, da slovenska vlada ne želi vsebinskega nadzora pri oddaji javnih naročil.

Nadaljujte z branjem→

Naj zgolj ponovim, da ne verjamem, da bo morebitni Brexit imel kakšne resne ekonomske posledice na EU ali svet, prizadel bi kvečjemu le londonski City. Toda komu mar za koristi itak nepotrebne in nabuhle (britanske ali kake druge) finančne industrije? Morebitni Brexit pa bi bil koristen za redefinicijo in razrahljanje odnosov v EU, kar pa bi bilo zelo koristno.

Toda ne glede na zgornje zadržke je zanimiv spodnji povzetek The Economista množice manipulacij in laži, ki so jih glede učinkov članstva v EU v preteklih dveh desetletjih in pol širili britanski tabloidi. V svojem bistvu neresne kampanje, ki pa imajo resne učinke na mnenje volilcev izpod mediane (po izobrazbi in dohodkih), kajti tabloidi so vse, s čimer se dnevno “informirajo” o svetu izven lastnega.

Vir: The Economist

Jeff Kehoe je v Harvard Business Review, na podlagi zadnjih knjig o stanju kapitalizma in povečane neenakosti (Reich, Stern, Milanovic) napisal odličen komentar zadnjih trendov na področju družbene blaginje, kot izvirajo iz spremenjene distribucije ustvarjenega med družbenimi skupinami. Kot kažejo mnenjske raziskave (glej včerajšnji post Zakaj se mladi Američani odrekajo kapitalizmu), kapitalizem danes za mlade tudi v najbolj liberalni državi ni več prijetno okolje za živeti. Mladi v kapitalizmu ameriškega tipa ne vidijo več svoje perspektive, zato se vse bolj navdušujejo nad alternativami.

Kehoe ne daje odgovorov, pač pa postavlja nekaj ključnih vprašanj o pravičnosti kapitalizma in ali ga je (še) mogoče popraviti (tako da spremenimo pravila igre)?

Nadaljujte z branjem→