Neenakost v Sloveniji se je v času krize povečala

Zadnjič se je po objavi Kordeževega komentarja glede gospodarske rasti po letu 2007 razvila debata o tem, kaj se je dogajalo z razdelitvijo teh učinkov rasti (boljše rečeno: stagnacije) v kriznem času po letu 2007. Štrajn je trdil, da težko govorimo o tem, da “smo danes realno na boljšem kot leta 2008“, kajti kriza naj bi bolj prizadela tiste z nizkimi dohodki. In glede tega ima Štrajn prav. Če zaupamo podatkom OECD, se je Slovenija v kriznem času (2008-2013) premaknila iz prvega mesta glede najnižje stopnje neenakosti v razvitih državah na četrto mesto (glejte spodnjo sliko). Še leta 2007 je bila neenakost v Sloveniji, merjena z (neto) Ginijevim koeficientom, celo nižja kot na Norveškem, Danskem in Islandiji, vendar se je v zadnjih 6 letih povečala za 1.5 Ginijevih točk (s 24% na 25.5%). Še vedno pa je neenakost v Sloveniji  izjemno nizka in daleč pod povprečjem držav OECD.

Slika 1: Evolucija neenakosti v OECD državah, 2007-2014

inequality_oecd-1

Vir: Lastna slika na podlagi podatkov OECD, Inequality and income

Glede trenda neenakosti v Sloveniji sta pomembni dve zadevi. Prva je, da bi bila neenakost v Sloveniji bistveno višja, če ne bi bilo močne redistribucije. Kar mi običajno jemljemo kot kazalec neenakosti, je izračunan Ginijev koeficient na podlagi razpoložljivega dohodka, torej neenakost porazdelitve dohodkov po upoštevanju davkov in transferjev. Oboji – davki in transferji – popravljajo distribucijo dohodkov, doseženo na podlagi tržnih sil. Davki porežejo del dohodkov tistim z višjimi dohodki, na tej osnovi financirani transferji pa izboljšujejo dohodkovni položaj tistim z najnižjimi dohodki. Kot kaže spodnja slika, bi bila “tržna neenakost” za okrog 60% višja (Gini okrog 40%) od neenakosti na podlagi razpoložljivega dohodka. Eno tretjino razlike med tržno in neenakostjo na podlagi razpoložljivega dohodka odpravijo transferji, drugi dve tretjini pa davki, ki porežejo najvišje dohodke.

Slika 2: Evolucija neenakosti v Sloveniji (Gini), 2007-2014

inequality_oecd-2

Vir: Lastna slika na podlagi podatkov OECD, Inequality and income

In, kot lahko vidite v spodnji sliki, se je do leta 2013 neenakost v Sloveniji povečala za skoraj 9% glede na leto 2007, pri čemer pa so transferji dolgo časa blažili povečanje neenakosti, ki bi sledila zgolj iz tržnih dohodkov. Večja sprememba se je zgodila leta 2013, ko je očitno davčna sprememba bolj prizadela dohodke tistih z nižjimi dohodki, ki je tudi transferji niso ublažili.

Slika 3: Evolucija neenakosti v Sloveniji (2007=100), 2007-2014

inequality_oecd-3

Vir: Lastna slika na podlagi podatkov OECD, Inequality and income

Druga zadeva pa je porazdelitev dohodkov med različnimi dohodkovnimi skupinami. Neenakost v Sloveniji se je v času krize povečala za desetino, kar je seveda posledica tega, da so se dohodki spodnjega dela populacije z nižjimi dohodki poslabšali bolj kot tistim z višjimi dohodki. Spodnja slika kaže, da spada Slovenija med tiste EU države, kjer so se v času krize po letu 2007 poslabšali realni razpoložljivi dohodki vseh skupin – tako tistih spodaj, tistih v sredini in tistih zgoraj po višini dohodka.

Bolj so se zmanjšali le v perifernih državah PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija), ki jih je kriza najbolj prizadela.V državah, kjer kriza ni bila tako ostra, se je neenakost povečala zato, ker so se dohodki višjih dohodkovnih skupin povečali bolj kot tistim z nižjimi dohodki, ali pa so spodnjim dohodkovnim skupinam dohodki celo realno padli. Med slednje spadajo predvsem Nizozemska, Danska, ZDA, Madžarska, Slovaška in Estonija. Le v nekaj državah (Nova Zelandija, Nemčija, Avstrija, Japonska, Avstralija, Koreja, Norveška in Izrael) so vse dohodkovne skupine v podobni meri delile koristi od višje gospodarske rasti.

Slika 4: Sprememba realnih razpoložljivih dohodkov v državah OECD, 2007-2014

Inequality_OECD-4.pngVir: Lastna slika na podlagi podatkov OECD, Inequality and income

Podrobnejša porazdelitev “koristi” oziroma bolje rečeno od izgub zaradi realnega gospodarskega upada med 2007 in 2013 v Sloveniji je predstavljena v spodnji sliki. Štrajn je imel prav, kriza po letu 2008 je bolj prizadela tiste z nizkimi dohodki (nižji razpoložljivi dohodki spodnjih 10% prebivalstva za skoraj 7% glede na 2007). Vendar pa tudi ostalim ni šlo bistveno bolje. Tistim v sredini distribucije (s povprečnimi dohodki) se je realni razpoložljiv dohodek zmanjšal za 4%, toda zmanjšal se je tudi zgornjim 10% prebivalstva z najvišjii dohodki – za 2.5%.

Slika 5: Sprememba realnih razpoložljivih dohodkov v Sloveniji, 2007-2014

inequality_oecd-5

Vir: Lastna slika na podlagi podatkov OECD, Inequality and income

V tej krizi smo torej izgubili vsi oziroma vsi smo delili izgube zaradi gospodarskega zloma. Res pa je, da so tisti z najnižjimi dohodki trpeli bolj in da bi utrpeli še večji upad razpoložljivih dohodkov, če jim ne bi na pomoč priskočila država s transferji in davki. Kot kaže spodnja slika, so se tržni dohodki skupini spodnjih 10% prebivalstva z najnižjimi dohodki med letoma 2007 in 2013 zmanjšali za več kot tretjino.

Slika 6: Sprememba realnih tržnih dohodkov v Sloveniji, 2007-2014

inequality_oecd-6

Vir: Lastna slika na podlagi podatkov OECD, Inequality and income

Večje razslojevanje oziroma bolj drastično povečanje neenakosti v času krize je v Sloveniji preprečila država s socialnimi transferji na eni in davki na drugi strani. Vedno pa boste našli posameznike, ki jim to prerazdeljevanje ne bo všeč. Nekaterim bo to premalo, drugim pa preveč oziroma nepotrebno.

One response

  1. Pozdravljeni!

    Vsekakor članek dobro prikaže dogajanje po letu 2008 glede “delitve” kolača. Zdi pa se mi, da je bil moj komentar pod Kordeževim člankom precej narobe razumljen. Seveda se zavedam, da je verjetno krivda (tudi) na meni, ker očitno nisem dovolj razločno napisal kar sem želel sporočiti gospodu, ki je komentiral prvi (če sem Vas prav razumel gre za gospoda Štrajna).
    Gospod Štrajn je nekako pokritiziral mnenje gospoda Kordeža, da smo “realno” že prehiteli leto 2008 in navedel, da bi moral g. Kordež navesti tudi druge podatke (gibanje plač, gibanje nadomestil za brezposelne, gibanje pokojnin, gibanje povprečne dolžine dela, naraščanje izseljevanja…). Logika je šla takole:

    “Če smo v realnem pogledu leto 2008 že presegli, bi lahko sklepali, da nam gre vsem bolje, da bolje živimo, kot smo živeli leta 2008”

    Ampak Kordežev članek niti ni namigoval, da bi leta 2016 mi imeli boljši življenjski standard. Torej Kordežev “realno prehiteli”, je pomenil nekaj drugega kot Štrajnov “realno prehiteli”… Potem je g. Štrajn nadaljeval v smislu: “Statistika mogoče kaže na boljši BDP, ampak realno živimo slabše”…
    Hec pa je v tem, da statistika tudi kaže, da je BDP še vedno manjši, le struktura je drugačna.

    Tudi če bi neenakost ostala enaka in bi delo v % BDP-ja predstavljal vseskozi enak delež bi leta 2016 še vedno živeli slabše. Se pravi ne gre za bolj med kapitalom in delom (Štrajn je Kordežev članek očitno razumel, kot da imamo BDP “realno višji” (se pravi, da je številka upoštevaje inflacijo višja kot leta 2008, ampak zaradi povečanja neenakosti ljudje živijo slabše)). Pa ni šlo za to!

    BK je samo želel predstaviti, da so leta 2008 (pre)velik delež BDP-ja sestavljale investicije, ki so bile vezane na tuje zadolževanje oz. takšno investiranje ni bilo dolgoročno vzdržno. In od tega kosa pogače v BDP-ju so nekateri ljudje prejemali plačo, dohodek.

    Leta 2016 pa je ta del BDP-ja, ki je bil vezan na zadolževanje in dolgoročno ni bil vzdržen “izginil”… In iz tega kosa pogače tudi ni bilo plač, dohodkov itd. Se je pa do leta 2016 precej dvignil BDP, ki ni toliko vezan na zadolževanje in je dolgoročno vzdržen. Vseeno se je očitno dvignil za manj, kot je padel tisti prvi. In seveda ljudje, ki so bili vezani na investicijski del BDP-ja danes nimajo (toliko) dohodka, imajo pa ga več tisti ki so vezani na druge dele BDP-ja. Očitno je vse skupaj vplivalo tudi na porazporeditev dohodka, kar situacijo nesporno še poslabšuje, ampak dejstvo je, da bi tudi v primeru enake razdelitve imeli leta 2016 manj, leta 2017 pa enako in NE VEČ (na to Kordež niti ni namigoval, čeprav mu Štrajn to očita…)!

    Kaj je torej tisto, kar je Kordež posredno želel sporočiti?

    To, da je bil tako velik investicijski del BDP-ja dolgoročno nevzdržen in seveda je bila dolgoročno nevzdržna tudi masa plač, pa število zaposlitev iz tega dela BDP-ja. Na račun investicijskega pretiravanja smo kasneje tudi imeli večji padec BDP-ja (ta del se je preprosto moral zmanjšati). Če bi torej politika zaustavljala pretirano rast investicij (KAR BI BILA PRAVILNA ODLOČITEV) bi bil leta 2008 BDP manjši in ob enaki razdelitvi (kapital-delo, dohodki…) bi bili manjši tudi osnovni prihodki oz- masa plač. Tako kot bi leta 2016 enaka stopnja investiranja, kot smo jo imeli leta 2008 dala okoli 3 milijarde višji BDP, tako bi enaka stopnja investiranja kot jo imamo danes leta 2008 dala 3 mlrd. nižji BDP…

    In zakaj bomo torej leta 2017 na boljšem kot leta 2008 kljub enakemu BDP-ju (ki bi tudi v primeru enake razdelitve dal ENAK DOHODEK IN NE VEČJI!!!)?
    – Zato, ker smo “enako pogačo” leta 2008 ustvarjali na račun zadolževanja, negativne plačilne bilance, rasti neto dolga… leta 2017 pa bomo “enako pogačo” ustvarjali ob presežkih, razdolževanju, zniževanju neto dolga.
    In leta 2008 smo lahko pri “enaki pogači” zaradi strukture pričakovali upad investicij kar bi (in tudi je) znižalo BDP, leta 2017 pa pri “enaki pogači” lahko vidimo potencial za dvigovanje BDP-ja z investicijami ki so izredno nizke in bi se lahko financirale s presežki…

    Pa tudi potrošnja prebivalstva bo leta 2017 nizka in bo nakazovala potencial za rast…

    To je torej razlog zakaj bo leta 2017 BDP kot tak pri enaki številki “realno” precej višji… Saj je bil leta 2008 napihnjen, leta 2017 pa izredno stabilen. Saj smo ga leta 2008 ustvarjali (in delili) na račun zadolževanja, leta 2017 pa ob presežkih. Vsekakor pa je potrebno poskrbeti, da bodo od rasti imeli kaj tudi tisti, ki so na dnu po dohodku.

    Za konec bi samo še omenil, da je g. Štrajn namignil, da zadolževanje ne moremo povezovati s povprečnimi dohodki leta 2008:

    “Trobec domneva, ( to je sicer večkrat domneval tudi že g. Kordež) da smo ga pač vsi pojedli in zapili in je narobe svet, da je ljudstvo kakšno leto živelo malo manj slabo, kot živi sedaj…. Kdaj bo ekonomska znanost izračunala, koliko kreditov je požrešno in leno delovno ljudstvo zapravilo in koliko ga je končalo na računih v davčnih oazah”.

    Tudi sam si želim čim več izračunov ekonomske stroke, ampak ENA STVAR JE JASNA!!! Del teh (tujih) sredstev je MORAL iti v investicije, ker če nebi šel potem investicijski del v BDP-ju nebi mogel toliko narasti, če pa ta del nebi toliko narasel, bi bil BDP manjši in če bi bil BDP manjši nebi bilo toliko in toliko dohodkov, ki so bili vezani na ta del BDP-ja! Seveda npr. pri Vegradovih zidarjih na minimalcu ne gre za “leno delovno ljudstvo, ki je tuji denar zapilo”, gre pa za dohodke, ki so nastajali zaradi pretirane investicijske dejavnosti. In če takšnega investicijskega pretiravanja (vezanega na tuje kredite) nebi bilo bi bila npr. masa za plače leta 2008 temu primerno manjša (enako kot bi bila podobna masa plač leta 2016 v primeru takšne investicijske dejavnosti toliko večja…)!
    Moj stavek “Ampak takšne rasti življenjskega standarda SPLOH NEBI SMELO BITI.” je očitno g. Štrajn razumel kot napad na malega človeka, ampak šlo je samo za povzetek tega kar sem napisal zgoraj.

    Štrajn na nek način zavzema stališče, da je bilo leto 2008 PAČ boljše pri tem pa ga ne zmoti dejstvo, da je takšna rast temeljila na zadolževanju (očitno le ni šlo samo za prenakazovanje denarja v davčne oaze…) oz. na rasti, ki ni bila vzdržna, smo jo pa kasneje še kako drago plačali (stečaji podjetij, slabi krediti…). Če ga torej struktura BDP-ja leta 2008 ne moti me zanima ali bi po njegovo lahko s takšno politiko (04-08), ki je po njegovo poganjala pravilno rast življenjskega standarda nadaljevali še naprej… (mogoče bi potem kmalu investicije predstavljale kar 1/2 BDP-ja… ah pa kaj, saj tako ali tako investicije ne rabijo zadolževanja – le to se je zgodilo zaradi prenosa 100 milijard v davčne oaze, mar ne?)!

    Strinjam se, da si ljudje zaslužijo boljši standard ampak ta mora priti kot posledica PRAVE rasti BDP-ja in USTREZNE RAZDELITVE LE TEGA (to, da pravilno razdeli trg je seveda samo neoliberalni mit… tudi sam si ne želim stagnacije medianskega dohodka kar smo videli po Reaganu v ZDA).
    Ampak zato ne moremo izredno hvaliti rast življenjskega standarda, ki pride kot posledica investicijskega napihovanja in potem močno grajati padec le tega, četudi je tak padec v veliki meri samo posledica “spuščanja zraka iz inv. balona”!

    ps: Opravičujem se zaradi daljšega komentarja, ampak nisem želel, da bi moj komentar pod člankom, ki ga omenjate zgoraj narobe razumeli. Se pa zavedam, da je očitno napaka na meni. G. Štrajn je očitno moja razmišljanja razumel nekoliko drugače, ampak žal je nekoliko drugače razumel tudi to, kar je s kvalitetnim člankom želel prikazati g. Kordež. Sicer pa je na ogromno dilem, ki jih izpostavlja g. Štrajn, Kordež odgovoril tudi v drugih člankih.

    Lep pozdrav Patrik Trobec

%d bloggers like this: