• The Hollowing Out of Middle-Skilled Labor Share of Income – IMF Blog
• Drivers of Declining Labor Share of Income – IMF Blog
• Making the Reserve Bank a “people’s bank” – Nicholas Gruen
• Why the 101 model doesn’t work for labor markets – Noahpinion
• Henry Farrell on economists and austerity – Simon Wren-Lewis
• On “mainstream” economics – Chris Dillow
• Economists are arguing over how their profession messed up – Washington Post
• Economics is an inexact science – Simon Wren-Lewis
• Designed for Growth: Taxation and Productivity – IMF Blog
• Tax Cuts for the Rich Could Hurt Growth – CBPP
• Brexit Negotiations:: Hawks, Doves, and Chickens – Banque de France
• The Zero Lower Bound and Monetary Policy – Stephen Williamson
• New Tools Needed to Track Technology’s Impact on Jobs – New York Times
• Statistical Significance Is Overrated – Noah Smith

Bine Kordež

Še leto, ne, pol leta nazaj je bil Ivica Todorić, lastnik in predsednik uprave Agrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na Hrvaškem, danes pa bi lahko skoraj rekli, da je državni sovražnik (zločinec) številka ena. Kaj se je v tem času zgodilo s podjetjem? V formalnem smislu nič. Bilanca Skupine Agrokor niso danes nič drugačne kot so bile pred letom ali dvema, obseg posojil je že dve leti na približno enaki višini. Teh posojil danes sicer ne more vrniti v rokih, vendar to ni mogel niti pred dvema, niti pred petimi leti, a je družba uspešno poslovala in banke so jo brez zadržkov spremljale. Kaj se je torej zgodilo, kaj je tako spremenilo pogled in oceno sposobnosti družbe, ki bi bila brez posebnega zakona verjetno že na poti v stečaj?

Nadaljujte z branjem→

Jure Jež

Pa se nam je zgodil Agrokor. Zgodba, ki smo jo vsi, ki vsaj malo spremljamo razmere v trgovski in agroživilski branži JV Evrope, napovedovali, se je začela uresničevati. Ker pa je Skupina Agrokor družba, ki predstavlja 15% Hrvaškega BDP, zanjo lahko uporabimo termin »too big to fail«. Zato so Hrvatje zelo hitro, smelo in pogumno sprejeli »Lex Todorić« in kratkoročno zaščitili družbo pred nenadzorovanim kolapsom. Vprašati pa se moramo: Na čigav račun? Vsekakor ne na račun politične elite, ki je Todoriću omogočila »največjo krajo na Balkanu v obdobju po 2. svetovni vojni«, ampak na račun potrošnikov, dobaviteljev in drugih partnerjev Skupine Agrokor, ki ne spadajo v kategorijo »too big to fail«. Vendar pa sem prepričan, da je s »socialističnim zakonom Lex Todorić« država Hrvaška dodala Agrokorjevi zgodbi novo dimenzijo, ki bo v perspektivi prinesla še veliko »inovativnih rešitev«, ki ne bodo pogodu ne ruskim bankam, največjim lastnicam Agrokorja, ne Evropski komisiji, varuhu konkurenčnosti in nedovoljenih državnih posegov v gospodarstvo.

Nadaljujte z branjem→

Sem kar malce jezen sam nase. Jezen zaradi tega, da se tega nisem že sam spomnil. Danes sem imel predavanje na seminarju Združenja bank (o aktualni monetarni politiki in učinkih na bančni sektor), in po predavanju me je kolega France Arhar spomnil, da imajo državljani in podjetja ogromne vloge in depozite na bankah, za katere dobivajo bagatelne obresti, in da država tega ne zna izkoristiti. In šele takrat mi je kapnilo, kako sem neumen, da se doslej nisem spomnil na to, da bi dali državljanom in podjetjem možnost, da prek nakupa infrastrukturnih obveznic financirajo izgradnjo proge Koper – Divača. In da pri tem še dostojno zaslužijo.

Nadaljujte z branjem→

Danes sem bil zelo neprijetno presenečen nad člankom “Sedem let biznisa na zlatih tirih”, ki ga je  napisala nekdanja odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki. Nisem presenečen nad člankom samim, saj nam je bilo pred tremi tedni napovedano, da bodo člane naše civilne iniciative (Sveta za civilni nadzor projekta drugi tir) z medijsko kampanjo diskreditirali. Presenečen pa sem, prvič, nad slogom poročanja v konkretnem članku v tem našem najbolj resnem dnevnem časopisu in s strani nekdanje odgovorne urednice, ki je na las podoben poročanju “rumenih” medijev Požareport in Janševe Nova24TV. In drugič, presenečen sem nad popolnim nespoštovanjem standardov novinarskega ceha pri poročanju.

Moj komentar se nanaša zgolj na slednje – na ignoriranje standardov novinarskega ceha glede preverjanja informacij in njihove uporabe pri poročanju. Novinarki Babič Stremecki se je nekajkrat pripetilo, da je v članku najprej objavila kleveto, natolcevanje na račun posameznih konkretnih oseb, nato objavila odgovor oziroma demanti prizadete osebe ter kljub temu članek zastavila na natolcevanju in kot da tega demantija oziroma dokazovanja z uporabo dejstev in podatkov, da je šlo za natolcevanje brez osnove, sploh ne bi bilo.

Nadaljujte z branjem→

[op.ur.: objavljeno brez redigiranja]

Ga. Mateja Babič Stermecki,

Posredujem vam pojasnila na zapisane trditve v vašem elektronskem sporočilu, ki se pojavljajo v medijih in so v celoti neresnične, zavajajoče ter za naše podjetje, ki se z nenehnim razvojem ter visoko strokovnim in tehničnim znanjem uveljavlja na neurejenem področju gradbeništva, škodljive.

Podjetje AXIS d.o.o. je inženirsko podjetje s področju gradbeništva, ki smo ga leta 2002 ustanovili trije partnerji (fizične osebe), od katerih nihče in v ničemer ni bil, niti je povezan s podjetjem SCT d.d. Začetna osnova dejavnost podjetja je temeljila na pripravi Kategorizacij občinskih javnih cest in vodenju zakonsko predpisanih podatkov o občinskih cestah in ostali javni infrastrukturi. Do danes je naše podjetje nadgradilo svojo osnovno dejavnost in postalo eno vodilnih podjetij v Sloveniji s področja stroškovnega inženiringa v gradbeništvu. Pri izvajanju svojih storitev za naročnike uporabljamo lastno informacijsko rešitev XPERT (www.x-pert.si), ki je na trgu dostopna tudi kot samostojen produkt. V podjetju so zaposleni izključno inženirji gradbene stroke in ne informatiki, kot se navaja ali podtika v medijih.

Nadaljujte z branjem→

Pedja Ašanin Gole

Tudi osrednji slovenski časopis Delo se je z objavo prispevka “Sedem let biznisa na zlatih tirih” izpod peresa nekdanje odgovorne urednice Mateje Babič Stermecki pridružil globalnemu gibanju objav “lažnih novic” in “alternativnih dejstev”, pri branju katerega sem se spomnil krilatice “Ko ti zmanjka argumentov, pljuni po človeku”. In natanko to navedena gospa naredi mnogim, ki jih v pamfletu poimensko objavi.

Novinarka tako med drugim objavi:

V civilni iniciativi za drugi tir je močno vpet še en znamenit kader SCT – Stanko Štrajn. Ta je bil več kot desetletje vodilni odvetnik Zidarjevega vpliva na Dars. Tisti, ki jim spomin seže desetletja nazaj, pravijo, da je to človek, ki je osebno spisal in podpisal največ pogodb in aneksov z gradbenimi izvajalci, vključno z znamenito »pogodbo o izvajanju pogodbe« pri gradnji šentviškega predora, kajti preden je odšel k največjemu in najvplivnejšemu med njimi, je delal na Darsu. Povezava je jasna, današnja vloga, v kateri igra neke vrste pravičnika, pa dvomljiva.

Nadaljujte z branjem→

• It’s Not Just Unfair: Inequality Is a Threat to Our Governance – Angus Deaton
• When Economics Failed – Noah Smith
• Improving Economic Opportunity in the United States – CBPP
• Wages & productivity – Chris Dillow
• School Voucher Grade Inflation – Noah Smith
• The Economy May Be Stuck in a Near-Zero World – Justin Wolfers
• Let’s Talk About CEA-Chair Nominee Kevin Hassett! – Brad DeLong
• Six Patterns Behind the US Productivity Slowdown – Tim Taylor
• Can Investigative Journalism Be Profitable? Yes – ProMarket
• Do Tax Cuts Really Spur Growth? – The New York Times
• A hitch-hiker’s guide to post-Brexit trade negotiations – OUPblog
• The Truth About NAFTA – Laura Tyson

Bine Kordež

Pred časom je bila objavljena precej odmevna analiza g. Boleta o dobičkonosnosti bank evropskega denarnega območja. V njej predstavlja, kako so slovenske sistemske banke bistveno bolj učinkovite kot na primer nemške ali kot je povprečna donosnost vseh bank, ki jih neposredno spremlja ECB. Ocenjuje, da je takšen rezultat posledica različne ocene potrebnih slabitev bančnih terjatev oziroma, da naj bi ECB mogoče drugače ocenjevala kvaliteto portfelja bank kot so kriteriji v Banki Slovenije oz. kot jih ocenjujejo same banke v svojih letnih poročilih. Banka Slovenije je kasneje pojasnila, da je ECB upoštevala najvišji nivo konsolidacije, da je torej v poročilu za NKBM upoštevala rezultate na nivoju njihovega lastnika (družba Biser Bidco registrirana v Luksemburgu). Težko je namreč razumljivo, da bi bile kar naenkrat (in samo v letu 2016) slovenske banke nekajkrat bolj uspešne kot banke v drugih državah z evrom.

Nadaljujte z branjem→

Minister Gašperšič nas ves čas prepričuje, da to, kar piše v zapisnikih sestankov meddržavne slovensko – madžarske komisije, ni res. Naj ne bi bilo res, da Madžarska v zameno, da v projekt drugi tir vloži 200 mio evrov, zahteva posel za madžarska gradbena podjetja, posle za madžarske železniške prevoznike na relaciji Koper – Budimpešta in delež v Luki Koper. Minister Gašperšič je to vztrajno zanikal tudi ta torek na seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ. Ker na vztrajna vprašanja, kaj pa Madžarska vendarle zahteva, ni znal odgovoriti, je na koncu le povedal, da je to zaupne narave in da lahko pove le na zaprti seji komisije.

No, danes so Gašperšiča (spet oziroma kot običajno) na laž postavila dejstva, tokrat v obliki madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta na obisku v Sloveniji. Szijjarto je potrdil to, kar piše v zapisnikih meddržavne komisije:

Kot je dejal, je Madžarska projekt pripravljena podpreti tudi finančno, a pod pogojem, da bodo v investiciji sodelovala tudi madžarska podjetja. Pričakujejo tudi dostop do Luke Koper za madžarske prevoznike tovora in dolgoročen najem zmogljivosti v pristanišču za madžarska podjetja. Potrdil je, da gre za okoli 200 milijonov evrov.

Nadaljujte z branjem→