Pogovor z Marcelom Štefančičem Jr. v Studio City

Stanko Štrajn

Danes sem ravno med pitjem jutranje kave tuhtal, kaj vse nas še čaka v vojni s COVID – 19, ko me je med premišljevanjem zmotil telefon. Klicala me je gospa Mojca iz zdravstvene zavarovalnice (ni pomembno katere, ker so vse enake) in mi prijazno ponudila, da me v naslednjih dnevih obišče na domu predstavnik zavarovalnice, da mi obrazloži, kaj vse nas čaka glede na načrtovane spremembe zdravstvenega varstva. Obisk je brezplačen in zavarovalnica mi bo podrobno predstavila kakšne spremembe načrtuje in kakšne možnosti imam za zagotavljanje varovanja mojega zdravja.

Vlada se je odločila uvesti plačljiv zdravstveni sistem. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se bodo skrčile. Zaradi COVID 19 in z njim povezanih stroškov javnega zdravstva se bo tudi povečal strošek javnega zdravstvenega sistema in vse to bomo morali nadomestiti s plačevanjem zdravljenja zasebnim izvajalcem zdravstvenega varstva, kajti ukinjeno bo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Nadaljujte z branjem→

Ob knjigah “Chicagonomics: The Evolution of Chicago Free Market Economics” (Lanny Ebenstein, 2015) ter “The Economists’ Hour: False Prophets, Free Markets, and the Fracture of Society” (Binyamin Appelbaum, 2019) je tale podcast Marshalla Steinbauma eden najboljših pregledov evolucije “libertarne misli” na Chicago School of Economics. Če zanemarimo dejstvo, da je bil osnovni motiv roparskega barona Rockefellerja, ko je leta 1890 ustanovil Čikaško univerzo, predvsem v opravičevanju ideje svobode in prostega tržnega gospodarstva, ti trije viri pokažejo predvsem troje: (1) kako brutalno so ameriški mogotci uporabili svoje premoženje in zlorabili svojo moč, da promovirajo svoje poglede prek dobesednega kupovanja profesorskih stolčkov za razne Hayeke, Friedmane, Stiglerje, Directorje itd., in prek sponzoriranja intelektualno spornih raziskav o veličastnosti “svobodne izbire” in “prostega tržnega gospodarstva”, (2) kako so okužili celotno disciplino ekonomije z enostranskim, reduciranim pristopom in nepoštenimi praksami v raziskovanju, in (3) kakšen bullshit so te čikaške libertarne ideje, ko se jih sooči z resno, nereducirano znanostjo in dejanskim svetom.

Tale podcast je MUST LISTEN.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Včasih se nam zgodi, da nam pravilo, ki se ga držimo, v dani situaciji ne pomaga in potem je vprašanje, kako naprej. Recimo, če si človek vgradi v svoj sistem delovanja, da se upoštevajo sodne pisanja. In bi se moralo tako tudi končati. In prepustiti pravnim strokovnjakom, da ocenijo, kako bodo sodna pisanja komentirali, če jih bodo komentirali. Mene je pri sodbah in tudi komentarjih vedno zanimalo, kakšna bo argumentacija, kako in kam se bodo zatrjevanja in pogojevanja izpeljala. In to laično zanimanje (opozarjam, da imam poleg branja pravnih spisov tudi zanimanje za branje medicinskih člankov, ja neke vrste geek sem) me je oni dan, ko je bilo v javnosti znano, da je Vrhovno sodišče ugodilo reviziji sodbe Višjega sodišča v Celju  (VSC Sodba Cp 29672018), tako da Ivanu (Janezu) Janši ni potrebno plačati odškodnine Mojci Pašek Šetinc zaradi škode, ki jo je imenovana pretrpela zaradi objave Ivana (Janeza) Janše na Twitterju (čivk o prestitutkah) spet vleklo na spletno stran sodišča, kjer sem si omenjeni izrek prebrala. Za sladokusce: na spletni strani sodišča poiščite, sodno prakso in poženite iskalnik bodisi po iskalcu zadeve višjega sodišča ali pa po evidenčni številki Vrhovnega sodišča (VS00032606).

Da se razumemo, Vrhovno sodišče se o sodbah opredeljuje iz naslednjih razlogov: če ugotovi procesne napake, ki so vodile v kršitev pravic stranke ali pa, če oceni, da je bila prejšnja sodna instanca v zmoti. Če se zgodi kaj od tega, ugotovi utemeljenost revizije. In me je zanimalo, kje je bila podlaga za utemeljeno revizijo in kje tekst jedra sodbe vodi v ugotovitev, da je Vrhovno sodišče bistveno drugače videlo vsebino, kot jo je videlo Višje sodišče v Celju (ergo, v Celju naj bi bili v zmoti).

Nadaljujte z branjem→

Bolj liberalni pristop Švedske k omejevanju širitve virusa COVID-19 je sicer povzročil manjšo stopnjo administrativnega zapiranja posameznih gospodarskih panog. Načeloma naj bi to povzročilo manjši upad BDP kot v ostalih državah. In prvi podatki to načeloma prikazujejo, saj se je po prvih ocenah švedski BDP v prvem četrtletju letos (Q1 2020) zmanjšal le za 0.3%, medtem ko naj bi na ravni EU upadel za 3.5%.

Vendar je za praznovanje morda še prehitro. Po poročanju Financial Timesa je namreč Švedska v januarju in februarju zabeležila višjo rast BDP od pričakovane, zato padec BDP v drugi polovici marca še ni mogel pokvariti slike. Za odgovor na to, ali se bo Švedska bolj učinkovito izognila recesiji je zato treba pogledati druge indikatorje, ki prikazujejo trende v realnem času. Eden izmed takšnih indikatorjev je Google mobility data, ki spremlja, kako se gibljejo posamezniki, ki imajo na svojem telefonu inštalirano eno izmed Googlovih aplikacij. Google je agregatne podatke po državah, regijah in večjih mestih naredil prosto dostopne za obdobje COVID-19 krize. Jaz sem uporabil podatke o obiskih trgovin, barov restavracij, knjižnic in muzejev za obdobje 15. februar – 2. maj 2020 (sprememba glede na isto obdobje lani), in sicer primerjam države na isti geografski lokaciji. V spodnji sliki primerjam podatke za Švedsko in Dansko ter za Slovenijo in Avstrijo (v sliki so vrisana še povprečja. In kot lahko vidite, se švedski vzorec glede obiskov trgovin in restavracij ne razlikuje bistveno od danskega.

Slika 1: Obisk trgovin, restavracij itd. (sprememba glede na isto obdobje lani, v %)

Nadaljujte z branjem→

Od sobote so minili že 3 dnevi, meni pa ta pesem še vedno ne gre iz glave

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

V zadnjem času slovensko javnost razburja dogajanje v zvezi z nabavo medicinske opreme, nujne za učinkovit spopad z epidemijo bolezni Covid-19. V teku je parlamentarna preiskava, če ne celo dve, računsko sodišče je uvedlo svojo preiskavo, tudi NPU preiskuje dogajanja v zvezi z nabavo. Vlada je pravkar poslala v parlament svoje poročilo, ki pa je v marsičem sporno.

Osnovna značilnost teh nabav je, da je potekala izključno preko domačih posrednikov, namesto da bi blago kupovali neposredno pri dobaviteljih, kakor so to počele pametnejše države, na primer Nemčija in Hrvaška, in kakor počne vsak pameten vodja nabave v katerikoli firmi. Zakaj je temu bilo tako, nekaj več v nadaljevanju, najprej pa poglejmo primerjavo izvedenih nakupov Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljnjem tekstu Zavod) preko posrednikov s potencialnim nakupom neposredno od kitajskega dobavitelja, ki je bil v tem času možen.

Nadaljujte z branjem→

Pred volitvami leta 2011 sem si v tem istem mediju zastavil vprašanje: se lahko tudi pri nas zgodi »orbanizacija« države? Šlo je za obdobje, ko je levosredinska vlada v ponesrečenem mandatu državo z izjemno slabim vodenjem in s serijo napačnih ali ponesrečenih ekonomskih ukrepov privedla na rob gospodarskega zloma. Politična nesposobnost vodenja države nasploh in menedžiranja protikriznih ukrepov ter vpletenost najvišjih predstavnikov države v korupcijske in klientelistične škandale sta privedli do velikega splošnega nezadovoljstva z vlado in do resne politične krize ter predčasnih volitev.

Če naredimo napako na volitvah, se lahko zgodi, da »popravnega izpita« ne bomo dobili nekaj desetletij.

Razmere so bile idealne, da bi prek volitev pripeljale madžarski populistični plaz tudi k nam. Tedanji vodja največje opozicijske stranke Janez Janša je takrat svoje ambicije, v katerih se je referiral na Orbanov uspeh, s 50+ hitro povečal na 60+. Tedaj se mu na volitvah ni uspelo približati Orbanovemu rezultatu.

Danes ima na voljo novo priložnost.Zgodovina nas uči, da je prehod iz demokracije v avtokratski režim ne samo možen, pač pa da se lahko zgodi zelo hitro in da se lahko na videz neuničljivi demokratični duh družbe neverjetno hitro prelevi v enoumje. Na vseh ravneh. Zasnove in pretendenti so vedno že tukaj, potrebne so le »ugodne« razmere za družbeni preobrat.

Tomi Jurman

Lokalne valute so zdravilo za spodbujanje lokalnega gospodarstva. Slabost lokalnih valut, ki se v primerjavi z nacionalnimi ali mednacionalnimi valutami kaže v omejeni uporabi, se izkaže kot prednost, kadar jih uporabljamo kot menjalno sredstvo znotraj relativno majhnega kroga uporabnikov. Glede na njihovo vrsto, lahko z njihovo uporabo dosežemo različne učinke. Z njihovo pomočjo je na primer mogoče načrtno usmerjati potrošnjo in s tem spodbujati določene panoge ali določena geografska področja.

Zamenljive lokalne valute so bolj znane in so že v uporabi ponekod v Sloveniji. Primera sta murske krone in sternthal iz Kidričevega. V obeh primerih pridobi uporabnik lokalno valuto z nakupom, potem pa jo lahko porabi na določenih prodajnih mestih. Izdajatelj lokalne valute z izdajo ustvari zagotovilo, da bo tisti del nacionalne valute, ki se je z zamenjavo spremenil v lokalno valuto, krožil v lokalnem okolju in spodbujal lokalno gospodarstvo. Motivacija za uporabnika so običajno popusti, ki se obračunajo že pri nakupu zamenljive lokalne valute. Vsem dobro znani primer so darilni boni, ki delujejo povsem enako. Izkaže se, da ima denar porabljen pri lokalnih ponudnikih do trikrat večji učinek na lokalno okolje, kot denar porabljen v trgovinah, ki so del trgovskih verig.

Nadaljujte z branjem→