Prijazna ponudba komercialnih zdravstvenih zavarovalnic: Plačaj več, da dobiš manj

Stanko Štrajn

Danes sem ravno med pitjem jutranje kave tuhtal, kaj vse nas še čaka v vojni s COVID – 19, ko me je med premišljevanjem zmotil telefon. Klicala me je gospa Mojca iz zdravstvene zavarovalnice (ni pomembno katere, ker so vse enake) in mi prijazno ponudila, da me v naslednjih dnevih obišče na domu predstavnik zavarovalnice, da mi obrazloži, kaj vse nas čaka glede na načrtovane spremembe zdravstvenega varstva. Obisk je brezplačen in zavarovalnica mi bo podrobno predstavila kakšne spremembe načrtuje in kakšne možnosti imam za zagotavljanje varovanja mojega zdravja.

Vlada se je odločila uvesti plačljiv zdravstveni sistem. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se bodo skrčile. Zaradi COVID 19 in z njim povezanih stroškov javnega zdravstva se bo tudi povečal strošek javnega zdravstvenega sistema in vse to bomo morali nadomestiti s plačevanjem zdravljenja zasebnim izvajalcem zdravstvenega varstva, kajti ukinjeno bo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Sogovornico sem pobaral, ali vse to pomeni, da bom še naprej plačeval prispevke za zdravstveno zavarovanje ZZZS in ali lahko pričakujem, da se bodo ti prispevki povečali vsaj za vsoto dopolnilnega zavarovanja, ki bo ukinjeno? Verjetno pa več, ker bo treba kriti še dodatne stroške reševanja življenj v času epidemije COVID -19. Nadalje pa, ali lahko pričakujem, da bom kljub višjim prispevkom moral za svoje zdravljenje še dodatno plačati zasebnim izvajalcem zdravstvenih storitev, ker me javno zdravstvo razen v primeru izredne ogroženosti ne bo zmoglo niti pogledati, kaj šele, da bi mi kaj pomagalo? Skratka, ali lahko pričakujem, da bom za zdravljenja raznih viroz, angin, ošpic, manjših poškodb, alergij, povišanega pritiska, bolečin v prebavilih in glavobolov, depresij in melanholij in kar je še temu podobnega, enako kot pri zobozdravstvenih storitvah skoraj vsa zdravljenja moral plačati?

Tako kot sem lani jeseni plačal cepljenje proti gripi, ker mi je cepljenje kot občanu, starejšem kot 65 let, sicer pripadalo, le na vrsto v javnem zdravstvenem domu ni bilo mogoče priti. Gospa Mojca mi je prijazno pojasnila, da vse navedeno razumem pravilno, zaradi česar je nujno, da se že sedaj pripravim na nov sistem in z zavarovalnico sklenem posebno zavarovanje, ki mi bo velikodušno krilo stroške zdravljenja v zasebnem zdravstvu, glede na dejstvo, da javno zdravstvo zame, razen v  primeru najhujših bolezni, ne bo več skrbelo in tudi ne bo dolžno več skrbeti, ker bom proti plačilu lahko imel vrhunsko zdravljenje v zasebnih zdravstvenih ustanovah.

Glede na vsa navedena nujna pričakovanja pameten človek pravočasno zavaruje svoje zdravje, saj je to največ vredna dobrina v edinem življenju ki ga premoremo, kajti po smrti v nebesih, peklu ali vicah ne potrebujemo več ne javnega ne zasebnega zdravstva.

Prijazno ponudbo sem hitro pretehtal in odgovoril, da ima verjetno gospa Mojca zelo prav, a vendar upam, da sedanja Vlada svojih zloveščih namenov ne bo uspela spraviti v življenje, saj upam, da ima do prihodnjih volitev premalo časa. Poleg tega pa ne vidim razlogov, zakaj bi poleg skrbi za plačilo zdravljenja moral trpeti še strošek polnjenja dobičkov zavarovalnice. Bojim se namreč, da zavarovalnico pri njenih poslovnih prizadevanjih ne vodi skrb za moje zdravje, pač pa skrb za njen zaslužek in bodo tako vsote plačanih premij prijazno ponujenih zavarovanj gotovo večje, kot bo znašala vsota stroškov plačanih zdravljenj. Prav to izkušnjo imam namreč iz premoženjskih zavarovanj, kjer zavarovalnice kljub točam, potresom, požarom in vlomom sicer izplačujejo visoke odškodnine, a pri tem vseeno še vedno izkazujejo lepe dobičke.

Gospa Mojca je dojela, da nekako nisem dojemljiv za njene prijazne ponudbe in je povzela, da če tako menim, pa naj za enkrat ostane vse tako, kot je, in pri mojem zavarovanju zaenkrat ne bi uvajali sprememb. Se pravi, da ne bi razmišljali o dodatnih plačilih za manj zdravja. Ne vem, ali imam prav, ali sem toliko neumen, da ne razumem skrbi naše Vlade za moje zdravje, če pa je Vlada po njenih trditvah s svojimi ukrepi proti COVID -19 rešila življenja množici državljanom in zlasti pred prehitro smrtjo rešila praktično večino starejših občanov v domovih za starejše, ki jih je zaščitila tako, da jih je izolirala kar v domovih in je tako omogočila zdravljenje tistih nekaj deset najhuje prizadetih, ki so potem na intenzivnih oddelkih naših javnih bolnišnic ozdraveli, ali pa so umrli, ker jim zaradi množice drugih obolenj ni bilo več mogoče pomagati. Očitno je, da naša Vlada odločno skrbi, da bi čim več upokojencev čim dlje prejemala minimalne pokojnine, da bi se tako socialno skrbstvo lahko izkazalo s svojim sistemom socialnih pomoči in bi imeli možnost pridobiti čim več pomoči iz evropskega proračuna in pridobiti čim več helikopterskega denarja.

Nedvomno je uvoz zaščitnih sredstev, tako ustreznih kot neustreznih, nepreverjenih in netestiranih, tistih, ki smo jih potrebovali, kakor tudi tistih, ki smo jih takoj spravili v karanteno v skladišča bolnišnic, ker jih sploh nismo potrebovali, močno povečal stroške javnega zdravstva. Sicer je res, da so ti stroški obremenili proračun države, ne pa proračun ZZZS, a vendar zavarovalnice očitno pričakujejo, da bo prej ali slej kritje teh stroškov padlo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je seveda nujno, da ZZZS ukine pravice, tako kot je na primer nerazsodno in verjetno protiustavno ukinila recepte zdravnikom izven mreže javnega zdravstva za osebno rabo, ali tako kot so sedaj ukinjeni elektronski letni recepti po tem, ko smo se nanje komaj dobro navadili. Če ZZZS zmanjša pravice zavarovancev, potem se lahko sprijazni z manjšimi prilivi iz proračuna in tako dejansko prenese povračilo stroškov nabave zaščitnih sredstev v breme zavarovancev. Zavarovanci bomo prispevke plačali, poleg tega pa bomo pretežen del potrebnih zdravljenj plačali posebej in dodatno izvajalcem zdravstvenih storitev izven javnega zdravstva.

Vse to je nerazumljivo spričo silnih milijard helikopterskega denarja in zastonj kreditov ECB, ki jih bo Slovenija imela pravico črpati zaradi COVID – 19 in iz teh virov pokriti škode in izgube, ki smo jih utrpeli gospodarstvo in občani, tako zaposleni, kot brezposelni, prekarci in samozaposleni in fiktivno zaposleni, kmetje in upokojenci, javni uslužbenci, študentje in učenci ter otroci v vrtcih. Zakaj bi morali predvideti v bodoče več stroškov za svoje vsakdanje potrebe, kot so tudi stroški varovanja zdravja, če pa je denar za vse te stroške širokogrudno pokrila (ali bo pokrila) Vlada iz proračunskih prihodkov na račun pozabljenega ustavnega  zlatega pravila (Proračun ne sme imeti več odlivov, kot ima prilivov iz davkov in drugih proračunskih prihodkov iz premoženja države, pobranih kazni za prekrške, sodnih taks, carin in kar je temu podobnega).

Nedvomno je formula plačaj več, da dobiš manj, kot jo predvidevajo zdravstvene zavarovalnice nazoren primer nelogičnosti vsega, kar poslušamo in nam razlaga govorec Vlade Jelko Kacin. Zdrava pamet me opozarja, da je verjetno res ravno obratno, kot nam skuša dopovedati uradna propaganda. Kljub ukrepom ne bomo živeli bolje in naš standard ne bo ne višji in ne enak, kot smo ga bili deležni do sedaj, temveč bo bistveno nižji. Pravzaprav bo posledica ukrepov slabše življenje, kot bi ga imeli, če teh ukrepov ne bi bilo oziroma ne bi bili skregani z zdravo pametjo. Vse milijarde evrov, ki jih za svoje ukrepe angažira vlada, bomo očitno po logiki zdravstvenega zavarovanja plačali s svojo revščino.

Upam si celo napovedati, da bo vsak občan za ukrepe prispeval, ker nas je pač samo dva milijona v naslednjih letih, če ne desetletjih najmanj eno (verjetno več) dvomiljoninko vsote stroškov ukrepov proti COVID -19 naše Vlade. Če bo Vlada za ukrepe uspela porabiti na primer 5 milijard evrov, bo torej prej ali slej vsak občan to plačal z 2.500 evri iz lastnega žepa. Načini te poravnave bodo seveda skriti in prikriti s plačili zdravstvenih storitev, vračunani bodo v ceno učbenikov, ceno kruha in mleka, ceno kvadratnega metra stanovanj, stroške bančnega poslovanja in v stroške obresti za kredite, v ceno šolskih malic, v povišane kazni za prometne prekrške, zvišano dohodnino in trošarine, uvedbo novih davkov itd  saj domišljije za dodatno siromašenje delovnega ljudstva naši oblasti gotovo ne bo zmanjkalo. Če bodo ukrepi sprejemani in vodeni tako zagnano, kot je bila vodena nabava zaščitnih sredstev, bomo državljani dejansko plačevali zlorabe, ne pa stroške potrebnih ukrepov za našo in javno korist.

Vse navedeno izgleda zelo jasno in nadvse preprosto, zaradi česar se moramo vprašati, zakaj državljani Slovenije vedno znova izvolijo upravo, ki nas tako prozorno zavaja in nas prepričuje, da ji gre za naše zdravje in za javni interes, ne pa za možnost zlorabe oblasti, ki se kaže kot množično siromašenje večine in bogatenje elite blizu vrhovom oblasti.

Toda če prisluhnemo ideološkim prepirom desnice in levice v Državnem zboru in če se poglobimo v neskončne prevare in razprave ideološko naravnanih političnih komentatorjev v naših medijih se hitro ustvari vtis, da gre za zelo zahtevne in težko obvladljive teme, da gre za vprašanja usode sveta, zmage naprednega ali nazadnjaškega, da gre za neporavnane račune med fašizmom in socializmom, da je nejasno, ali nam bo rešitve prinesla verska blaznost in gorečnost, ali razsodna moč razuma, kolikor ga premoremo.

Sposobne in poštene uprave skrbijo v okviru parole  svoboda-enakost-bratstvo za umno in pošteno ekonomsko in pravno  uravnoteženje pravic in obveznosti državljanov, ki v pogojih civilizirane in pravne države lahko razvijejo svoje sposobnosti ustvarjanja, hkrati pa so njihove aspiracije po bogatenju na račun drugih omejene z doslednim varovanjem temeljnih pravic, ki jih dogovorijo v družbeni pogodbi, ki se imenuje ustava. Javno in zasebno mora biti v ravnovesju, ki ga zagotavljajo institucije pravne države, pristojni organi pa morajo prav to ravnovesje zagotavljati s svojimi ukrepi in spoštovanjem veljavnih predpisov. Neodvisno sodstvo in organi pregona morajo zagotavljati delovanje uprave v javno korist in varovanje človekovih pravic pred zlorabami izvršilne oblasti.

Tam in takrat, ko v družbi takšen uravnotežen način upravljanja deluje, smo priče razvoju, napredku, višanju blagostanja vseh, kjer pa obratno družbeni red varuje privilegije elite in izključuje večino državljanov iz enakopravnega sodelovanja v zasebni in javni sferi odločanja, smo priče upadanju svobode, nižanju enakopravnosti in približevanju konca bratstva in koncu ne le krščanske ljubezni, temveč približevanju vsesplošnega sovraštva. V primeru pojava negativne spirale razvoja je samo vprašanje časa , kdaj pride do trenja, ki se konča v vse splošnem kaosu, celo krvavih neredih in vsesplošnem trpljenju. Vsekakor je vmes, med fazo sreče in kaosom stopnja prisilnega, navideznega reda, v katerem na račun demokracije narašča diktatura privilegiranih elit. Takšna obdobja fašističnih oblik obvladovanja množic mnogi štejejo za  edino možnost preprečevanja državljanskih vojn, ter da je omejevanje svobode edina možnost ohranjanja civilizacije, kajti svoboda po Heglu naj bi ne bila nič drugega kot spoznanje nujnega. Oblast s vsemi svojimi zlorabami bi naj torej bila neizogibna, nujna,  tako rekoč kar od boga dana, zaradi česar se ji ne smemo upirati, jo moramo spoštovati, se je bati in predvsem potrpežljivo prenašati.

Nemara je vse to res zapleteno in bolj ko se bomo zapletali, bolj se bomo odmikali od preprostih in jasnih dejstev, bolj bomo nasedali prijaznim ponudbam in zvitim zavajanjem v vsakdanjem življenju.  Zato je po mojem prepričanju za preprečitev negativne spirale razvoja v revščino pod fašizmom, bolj kot ideološko prepiranje, nujno na vsakodnevni ravni nenehno razkrivanje prijaznih ponudb. Nenehno moramo dokazovati naši upravi, da nismo dovolj neumni, da bi verjeli vse, kar nam razlaga Jelko Kacin in da bi verjeli, da je vse res, kar piše in govori propaganda strank v koaliciji. Bolj in več kot bomo oblasti dokazali, da ne nasedamo njenemu zavajanju, sprenevedanju in norčevanju iz zdrave pameti, bolj je verjetno, da bo na naslednjih volitvah zmagala politika, ki bo razumela, da je zloraba oblasti slaboumno ravnanje, ker je cena zlorab prej ali slej izguba oblasti. Namreč  vse kar je brez razuma, je vredno da propade, ker če to, kar je, ne premore dovolj razuma, da bi razumelo najbolj preprosta pravila vsakdanjega življenja in zdrave pameti, je vsekakor vredno da propade.

Prijaznih vabil imamo dovolj. Ne smemo jih sprejemati, temveč se jim moramo zoperstaviti s pametjo, kolikor je premoremo, sicer bomo trpeli pod neumnostjo vseh, ki nam prijazne ponudbe  zavijajo v celofan ideološke propagande.

3 responses

  1. Nasvet za bolj zdravo življenje po 65 letu:

    1.Nikar ne dvigujte telefona med jutranjim pitjem kave.

    2. Nikarte zboleti..

  2. Kratkoročno – do oktobra 2020, ko naj bi se začel novi val, preveriti stanje opreme (maske, ventilatorji/respiratorji, …).

    Dolgoročno uresničiti željo ministra Tonina (AmCham lobiranje odpade) za transportnim letalom in urediti lastno izdelavo mask (mogoče celo ventilatorjev). Samooskrba je zakon. O minimalnih 10% (ali več) ICU enotah in koncesionarjih, ki v primeru podobnih kriz avtomatsko pristanejo pod ministrstvom za zdravje, sem že pisal. Zdravstvo ostaja javno in ne privatno.

    Bolj pametne glave naj se ubadajo še s tem – zakaj je vzhodna Evropa bistveno boljša v boju proti Koroni (ki celo danes goduje) kot zahodna Evropa. Da ni kje to ostanek starega gnilega sistema ali celo cepljenja proti tuberkolozi (razmišlja Djikić)?

  3. Čivkališče se po današnji Tarči ni vžgalo …

    Jaz več ne vem, ali imamo maske ali jih nimamo, oziroma ali ima zdravstveno osebje maske ali jih nima. Samo me je utrdila v prepričanju, da jih moramo nabaviti do oktobra in da moramo sami zagnat proizvodnjo.

%d bloggers like this: