Evolucija libertarne čikaške ekonomske šole, kako je okužila ekonomijo, povzročila socialno razslojevanje in zakaj so njene ideje bullshit

Ob knjigah “Chicagonomics: The Evolution of Chicago Free Market Economics” (Lanny Ebenstein, 2015) ter “The Economists’ Hour: False Prophets, Free Markets, and the Fracture of Society” (Binyamin Appelbaum, 2019) je tale podcast Marshalla Steinbauma eden najboljših pregledov evolucije “libertarne misli” na Chicago School of Economics. Če zanemarimo dejstvo, da je bil osnovni motiv roparskega barona Rockefellerja, ko je leta 1890 ustanovil Čikaško univerzo, predvsem v opravičevanju ideje svobode in prostega tržnega gospodarstva, ti trije viri pokažejo predvsem troje: (1) kako brutalno so ameriški mogotci uporabili svoje premoženje in zlorabili svojo moč, da promovirajo svoje poglede prek dobesednega kupovanja profesorskih stolčkov za razne Hayeke, Friedmane, Stiglerje, Directorje itd., in prek sponzoriranja intelektualno spornih raziskav o veličastnosti “svobodne izbire” in “prostega tržnega gospodarstva”, (2) kako so okužili celotno disciplino ekonomije z enostranskim, reduciranim pristopom in nepoštenimi praksami v raziskovanju, in (3) kakšen bullshit so te čikaške libertarne ideje, ko se jih sooči z resno, nereducirano znanostjo in dejanskim svetom.

Tale podcast je MUST LISTEN.

… a deep dive into the Chicago school of economics and the wreckage it’s supported—from welcoming the birth defects caused by deregulating the pharmaceutical industry to justifying massive resistance to desegregation to being put in the service of Coronavirus truther-ism. Where did this iteration of libertarianism come from, intellectually and institutionally? Who are the key figures in the Chicago school? How have their ideas infected the way we all think about economics and politics? It’s a sordid, depressing tale of rightwing money, intellectual dishonesty, and a gleeful desire to discipline the forces of democracy.

3 responses

  1. Vse kar mi je pri Čikagu všeč so Bullsi. Priporočam Netflixov doc. The Last Dance. Čikagonomika pa mi zveni slabše od neke čudne, neznane jedi, na menuju še bolj neznane, čudne restavracije.

    Morda se včasih daje prevelik pomen znanim financerjem desničarskih think tankov, npr. bratoma Koch in še kakim drugim. Premajhen pomen pa širši zgodovini in temu kako močno je ta na neki točki začela delati v prid tovrstnim intelektualcem in gibanjem. Največji vpliv od vsega pa je imelo verjetno to, da imajo ZDA že od nekdaj šibko delavsko zavest in zelo močan, zelo ozaveščen razred kapitalistov.

    Ko je ta razred v spregi z ekonomsko krizo sedemdesetih let začel financirati (celo ustanavljati) civilnodružbene organizacije, univerze, politične stranke, medije, itn… je zadeva poletela v nebo. Širša zgodovina sama od sebe ne bi nikoli proizvedla toliko neoliberalizma kot ga je vsa ta organizacija, ki je začela potekati na pravi časovni točki. Že ustanovne letnice največjih desničarskih think tankov in številnih podeljenih nobelovnih nagrad za ekonomijo so kar zgovorne, skupaj z vzponom “nekaterih” fašistov v nekaterih delih sveta, itn…

  2. Dober pogled na te zadeve je tudi to, da zgodovine (in prihodnosti) v resnici ne vodi nihče. Svet je prevelik in prezapleten, da bi ga vodila ena sama sama združba, organizacija, celo država, kaj šele posameznik. Če sem kot iskalec odgovorov preveč nestrpen se mi lahko zgodi, da padem v zelo ozke zgodbe, ozke zgodovine, osredotočene na peščico posameznikov. Prednost takih zgodb je, da so lahko zelo podrobne, past pa v tem, da zunaj njih ostaja ogromno neznanega in da lahko peščici posameznikov dajem prevelik pomen. V skrajnih primerih se številnim ljudem dogaja, da padajo v teorije zarot, poenostavjene do te mere, da “vse” vodi peščica ljudi na vrhu. Skoraj ni skupka vsaj stotih internetnih komentarjev kjer ne bi naletel na kaj takega, pri najrazličnejših temah.

    Iz tega izhaja neljub sklep. Kljub temu, da se je čikagonomiko (ali pa vsaj njene številne predpostavke) v zadnjih 40 letih intelektualno sesulo že neštetokrat, se neoliberalni kapitalizem nadaljuje naprej. Pred dobrima dvema letoma so v ZDA uzakonili enega največjih davčnih rezov za bogate v vsej svoji zgodovini. Neumno in diskreditirano kot to je, se je še vedno zgodilo. Ker sveta pač ne vodi čikaška šola (v originalni zasedbi je itak ni več), kaj šele intelektualne debate, ampak ga vodi kombinacija iger oblasti peščice in podrejenost širokih množic. Dokler bodo to ljudje prenašali in celo politično nagrajevali, se bo nadaljevalo.

  3. Nekatere pomembne stvari so se v zadnjih letih sicer spremenile. Milton Friedman & druščina med drugim dokazujejo tudi to kako neverjetno intelektualna je postala oblast po 2. svetovni vojni. Kaj drugega pa so think tanki kot nekakšen približek univerzam, kjer se izvaja javno zagovorništvo nekaterih idej. Dogaja se z varljivim videzom objektivnosti skozi katerega nikakor ne moreš prodreti, če nimaš dovolj znanja. Torej ne moreš niti debatirati, lahko samo sediš in poslušaš, sprejemaš in tako te imajo v bistvu v šahu.

    Ta silovit populističen upor, ki ga videvamo zadnja leta je upor ravno proti temu. Množice ljudi skozi desetletja niso postale nič bistveno bolj izobražene in nič boljše v debatiranju. Postale pa so bistveno bolj nemirne. Milton Friedman & druščina danes sploh ne bi mogli uspevati. Pa ne zato, ker bi ljudje zavračali vsebino njihovih idej, saj je številni niti ne poznajo, ampak zato, ker so številni ljudje zavrnili samo formo tovrstnega delovanja. Nočejo več intelektualcev, tehnokratov, strokovjakov in podobnega. Nobenih, niti neodvisnih, levih, desnih, srednjih, ne vem kakšnih. Na vrhu hočejo navadnega človeka, nekakšnega preprostega, “pogostega človeka”, ki zna biti ravno prav grob in odločen. Upor, ki je na nek način bolj radikalen od vsebinske zmage v intelektualni debati.

    Oblast 21. stoletja zato ne bo vse bolj intelektualna kot je bila po 2. svetovni vojni, ampak bo vse bolj anti-intelektualna. Vsaj na zunaj, v ozadju bo vselej deloval zapleten politično-administrativni stroj. Prav, bomo dobili. A resnih znakov, da to kaj bolje deluje za večino ljudi zaenkrat ne vidim.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: