Gergely Karácsony, progresivni župan Budimpešte in glavni protikandidat Viktorju Orbanu na parlamentarnih volitvah naslednje leto, je odlično povzel značilnosti in nevarnosti iliberalnega populizma v post-komunistični srednji in vzhodni Evropi. Porast tega populizma izvede iz socialnih razlik, ki so nastale po privatizaciji v zgodnjih 1990. letih. Podobno pa tudi porast populizma na Zahodu pripiše trendu ločitve gospodarske rasti od socialne blaginje oziroma koncentraciji koristi od gospodarske rasti na računih peščice premožnejših. Karácsony glavnega krivca za porast iliberalnega populizma vidi v nereguliranem kapitalizmu. Podobno kot za radikalne klimatske spremembe. Obe nadlogi povezuje med seboj, saj imata podoben vzrok (neregulirani kapitalizem) in iste akterje na ravni premožne elite in populističnih politikov.

No, Karácsony pa se ne zadovolji samo z analizo vzrokov in se ne vdaja fatalizmu, pač pa poziva k aktivizmu in organizira panevropski civilizacijski odpor proti populizmu. Kot župan Budimpešte organizira Budapest Forum for Building Sustainable Democracies in znotraj njega Pact of Free Cities summit. S pomočjo progresivnih mislecev in politikov organizira fronto proti populističnim avtokratom in za Srednjo Evropo, v kateri bo mogoče živeti. Kot pravi: “Zmagati moramo v intelektualnem boju proti nativističnemu populizmu in v civilizacijskem boju proti podnebnim spremembam – oboje pa moramo storiti hkrati.”

Ne vem, če je momentum na Madžarskem že tolikšen, da bi Karácsony lahko že premagal Orbana. Dejstvo pa je, da se tak momentum lahko ustvari in da ga lahko ustvarijo proaktivni progresivni voditelji. Ena oseba na vodilni funkciji lahko naredi ogromno razliko. Karácsony ponuja dober recept. Kje se skrivajo slovenski Karácsonyji? Kdo lahko personalizira slovensko vstajo proti Janši? Zaenkrat vemo le to, kdo to niso…

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je dober thread Kaia Kupferschmidta o tem, kako živeti z virusom in balansirati med družbeno še sprejemljivo mero zaščitnih ukrepov in družbeno še sprejemljivo stopnjo smrti zaradi Covid. Samo cepljenje seveda ne daje te stopnje zaščite, da bi vse na polno odprli in se delali, da je virus premagan. Vsaka država bo morala najti nek svoj optimum, vendar bodo vsaj sosednje države morale svoj optimum usklajevati med seboj.

Last week I met Jeremy Farrar in Berlin and since then I’ve kept going over some of what he said, since it seems pretty crucial for the next phase of the pandemic in Europe. So a quick thread

(You can also hear him say some of this in our new @pandemiapodcast episode)

At least in Europe, “what you’re witnessing, I think at the moment is the shift from epidemic/pandemic state into an endemic state”, Farrar said.

“And none of us are really quite sure what that endemic state is going to look like.”

The argument is simple: #SARSCoV2 is clearly not going away any time soon. As vaccines blunt some of the impact of the virus at the societal level, #covid19 may still be terrible and still cause disease and death but maybe at a level society can or will or has to accept.

Nadaljujte z branjem→

Koala Voice postaja sinonim za zelo kvaliteten domači pop. Tale pesem je spet vrhunska.

Portal Simple Flying, ki se sklicuje na Danas, je prejšnji teden poročal o obisku dveh tujih svetovalcev na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo. Prvi je James Hogan, nekdanji predsednik uprave Etihad, drugi pa Mlađan Dinkić, nekdanji minister za gospodarstvo in finance Srbije ter guverner srbske centralne banke, danes pa konzultant. Oba sta se najavila na obisk z idejo, da bi pomagala pri ustanovitvi nove nacionalne letalske družbe. Za svoje svetovanje naj bi zahtevala 400,000 evrov. Njuna referenca je ustanovitev srbskega Air Serbia.

The former President and Chief Executive Officer of Etihad Aviation Group, James Hogan, has been spotted this week in Ljubljana, Danas reports.

He was spotted entering the Slovenian Ministry of Infrastructure, the arm of Slovenia’s Government that is in charge of the aviation sector. Hogan was previously spotted in Podgorica, the capital of Montenegro, just before the country set up its new national airline, Air Montenegro.

James Hogan was accompanied by Mlađan Dinkić, formerly an Economy Minister in Serbia and currently the owner of MD Solution, a consultancy.

The two of them were reportedly in Slovenia together to propose to the Government of Slovenia the creation of a new national airline. For this, they reportedly charged a consultancy fee of 400,000 euros ($475,000).

Nadaljujte z branjem→

Kljub regulatornim omejitvam EU glede državne pomoči se da ustanoviti nacionalnega letalskega prevoznika. Če le obstaja strateški interes in politična volja. Zadnji primer v seriji je ustanovitev nove letalske družbe ITA (Italia Trasporto Aereo SpA), ki bo pričela delovati 15. oktobra letos (po dokončnem bankrotu Alitalia). Pri tem pa bo ITA na dražbi poskušala kupiti blagovno znamko AIitalie (da ne bo stroška glede novega “brandiranja” letal). Italijanska vlada je v pogajanjih z Evropsko komisjo dosegla še, da sme v treh letih novi letalski družbi ITA podeliti za 1.35 milijarde evrov državnih pomoči.

Kaj  torej čaka slovenska vlada? Know-how ima pred vrati. Če že izkušnje držav soseščini ne zadostujejo…

Italy’s new state-backed airline, Italia Trasporto Aereo SpA, will seek to buy the Alitalia name in time for its start of service in mid-October, according to people familiar with the matter.

A market-price auction of the brand was outlined in a decision released Friday by the European Commission. It’s one of the measures required in order to consider ITA a separate entity from the 74-year-old Alitalia, which is being wound down after losing money for decades. The sale of the iconic name could take place as soon as next week, said the people, who asked not to be named because the plans aren’t public.

Nadaljujte z branjem→

Moja včerajšnja predstavitev na Finančni konferenci v Portorožu. Spodaj je spremljevalni tekst, ki je bil originalno objavljen maja letos, tukaj pa včerajšnji povzetek iz Financ. Tekst glede britanskega zniževanja javnega dolga po 2. svetovni vojni lahko najdete tukaj.

Nadaljujte z branjem→

Klasika rock’n’rolla. Vsak komad CCR je klasika rock’n’rolla. Taka klasika, da so celo “1-2-3-4 Ramonesi” delali cover verzije njihovih pesmi.

Nadaljujte z branjem→

Richard Werner, profesor iz University of Southampton, je imel danes na Finančni konferenci v Portorožu čudovito predavanje. V prvem delu je razbil nekaj mitov iz ekonomskih učbenikov, denimo, (1) da nizke obrestne mere spodbujajo investicije, visoke pa jih zavirajo (empirični podatki kažejo, da je povezava ravno nasprotna; tudi naše analize za Slovenijo to kažejo) in (2) da centralne banke ustvarjajo denar. V resnici denar ustvarjajo poslovne banke, ko odobravajo kredite (s tem ustvarijo približno 97% vse ponudbe denarja) in pri tem, ne potrebujejo nobenih depozitov prebivalstva ali podjetij, saj te depozite sproti umetno ustvatijo kot protizapis v bilancah, ko odobrijo kredit (banke ustvarjajo denar iz nič). Werner je predstavil isto razlago, kot jo tudi jaz na predavanjih (po predstavitvi učbeniške) in kot sem jo letos aprila razložil na EF Talku (Ali denar raste na drevesih?). Spodaj je Wernerjeva razlaga, kjer hkrati pojasni še del svoje “kvantitativne teorije kreditov“, ki je empirično bistveno bolj podprta od klasične “kvantitativne teorije denarja“. V nadaljevanju pa razloži še teorijo decentraliziranega bančništva kot osnove za spodbujanje majhnih in srednjih podjetij (po nemškem vzoru).

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti BDP Slovenije v II. kvartalu letošnjega leta in s 16,3-odstotno rastjo na lanski drugi kvartal smo dosegli eno višjih rasti v Evropski Uniji. A primerjava z lanskim letom pravzaprav ne pove veliko, ker je ta podatek odvisen tudi od velikosti lanskega zmanjšanja gospodarske aktivnosti. Zaradi tega je letos smiselno spremljati predvsem primerjave z “normalnim” letom 2019 in le-ti indeksi pokažejo realno vrednost letošnjega ustvarjanja BDP, pa tudi npr. proračuna ali gibanja plač.

BDP Slovenije je bil realno tako v drugem kvartalu za 3,5 % višji od BDP v istem obdobju leta 2019, upoštevaje celotno prvo polletje pa je višji za 2,0 %. To so vsekakor razveseljivi podatki, saj kažejo, da smo letos dejansko že presegli predkrizno raven s stališča ustvarjanja nove vrednosti v družbi. V primerjavi s prejšnjo krizo so ta gibanja pomembno drugačna, saj je takrat trajalo kar deset let, da smo ujeli rezultate iz leta 2008, tokrat pa je izpadlo samo eno leto. Že takoj na začetku je seveda potrebno poudariti, da gre pretežni del zaslug za tako hitro vrnitev na nekdanjo raven, pomembno spremenjena mednarodna in tudi domača ekonomska politika. Ta je z visoko finančno podporo (fiskalno in monetarno) omogočila, da tokrat ni prišlo do upada dohodkov prebivalstva. Države so vložile vse napore (beri: sposojena sredstva) v pospešitev gospodarske aktivnosti. Pred desetimi leti s(m)o namreč rešitev videli predvsem v “zategovanju pasu” (beri: varčevanju), kar se je kasneje izkazalo, da takšna politika vodi bolj v zategovanju vratu.

Nadaljujte z branjem→