Gergely Karácsony, progresivni župan Budimpešte in glavni protikandidat Viktorju Orbanu na parlamentarnih volitvah naslednje leto, je odlično povzel značilnosti in nevarnosti iliberalnega populizma v post-komunistični srednji in vzhodni Evropi. Porast tega populizma izvede iz socialnih razlik, ki so nastale po privatizaciji v zgodnjih 1990. letih. Podobno pa tudi porast populizma na Zahodu pripiše trendu ločitve gospodarske rasti od socialne blaginje oziroma koncentraciji koristi od gospodarske rasti na računih peščice premožnejših. Karácsony glavnega krivca za porast iliberalnega populizma vidi v nereguliranem kapitalizmu. Podobno kot za radikalne klimatske spremembe. Obe nadlogi povezuje med seboj, saj imata podoben vzrok (neregulirani kapitalizem) in iste akterje na ravni premožne elite in populističnih politikov.
No, Karácsony pa se ne zadovolji samo z analizo vzrokov in se ne vdaja fatalizmu, pač pa poziva k aktivizmu in organizira panevropski civilizacijski odpor proti populizmu. Kot župan Budimpešte organizira Budapest Forum for Building Sustainable Democracies in znotraj njega Pact of Free Cities summit. S pomočjo progresivnih mislecev in politikov organizira fronto proti populističnim avtokratom in za Srednjo Evropo, v kateri bo mogoče živeti. Kot pravi: “Zmagati moramo v intelektualnem boju proti nativističnemu populizmu in v civilizacijskem boju proti podnebnim spremembam – oboje pa moramo storiti hkrati.”
Ne vem, če je momentum na Madžarskem že tolikšen, da bi Karácsony lahko že premagal Orbana. Dejstvo pa je, da se tak momentum lahko ustvari in da ga lahko ustvarijo proaktivni progresivni voditelji. Ena oseba na vodilni funkciji lahko naredi ogromno razliko. Karácsony ponuja dober recept. Kje se skrivajo slovenski Karácsonyji? Kdo lahko personalizira slovensko vstajo proti Janši? Zaenkrat vemo le to, kdo to niso…
But to hold populists wholly responsible for the erosion of our democracy is to mistake cause and effect. The roots of our democratic shortcomings run deeper than the ruling party’s fervent nationalism, social conservatism, and eagerness to curtail constitutional rights. Like the rise of illiberal political parties in older Western democracies, democratic backsliding in Central and Eastern Europe stems from structural issues such as rampant social injustice and inequality. These problems owe much to the mismanagement and abuse of the post-1989 privatization process and transition to a market economy.
Older, well-established democracies are experiencing similarly distorted social outcomes. With the development of a socially-minded welfare state in the immediate postwar decades (a period that French demographer Jean Fourastié famously called “les trente glorieuses”), economic growth in Western democracies allowed for a massive expansion of the middle class. But this was followed by a wave of neoliberal deregulation and market fundamentalist economic and social policies, the results of which have become glaringly visible today.
…
More than anything else, it was the radical decoupling of economic growth from social welfare that let the illiberal populist genie out of the bottle and broke the democratic consensus in many countries.
Even worse, our generation is cursed with more than “just” a massive political and social upheaval. We are also facing a climate crisis that calls into question the very preconditions upon which modern societies are organized. Progressives like me see this, too, as a direct consequence of how our economic system works. Infinite, unregulated economic growth – capitalism’s core dynamic – simply is not compatible with life on a planet with finite resources. As matters stand, our capitalist system drives more extraction and generates more emissions every year.
Faced with such challenges, we cannot allow ourselves to succumb to fatalism or apathy. Progressives, after all, must believe in the promise of human progress. Our institutions and economic policies can be adapted to account for changing circumstances. Injustices that alienate people from democracy can be rectified. Channels for democratic dialogue can be restored.
…
Martin Luther King, Jr. said that those who want peace must learn to organize as effectively as those who want war. The same is true of democracy. With the Budapest Forum and the Pact of Free Cities, Budapest intends to help organize forces from all segments of society to ensure a democratic and livable future in Central and Eastern Europe and beyond. We must win the intellectual fight against nativist populism and the civilizational fight against climate change – and we must do both at the same time.
Vir: Gergely Karácsony, Project Syndicate
DAMIJAN blog 
“momentum” = zagon (po Googlu)
Všeč mi jeVšeč mi je
Super, da so še takšne osebnosti v politiki, ki gledajo širše od svojega vrtička. Še posebno mi je všeč misel dr.Kinga, ki jo navedel. Zares se moramo orgaizirati..,. smo že malo pozni !
Všeč mi jeVšeč mi je
Vsa ta razlaga je izrazito simplistična. V marksistični maniri, ki zanemari vse kar ni karkoli povezano z ekonomijo. Tipično za Project Syndicate.
Resnica je veliko širša. Vzhodno evropski narodi so se stoletja borili za svojo identiteto, svojo religijo, svojo kulturo, za svoj goli obstoj v meri, ki je bil zahodnoevropskim narodom prihranjen. Gre za več sto let turške nevarnosti, poleg osvajalskih teženj iz zahoda in v primeru Poljske tudi iz vzhoda (Rusija).
Gre za boj, ki se je globoko vsidral v kolektivno nezavedno kot bi rekel Jung. Ni vse v ekonomiji! Tega zahod ne razume in zato dela napako za napako in postopno alienira ljudi na vzhodu (pa vsaj polovico svojega prebivalstva na zahodu).
Gre za dejstvo, da ljudje na vzhodu zavračajo “woke” ideologijo in liberalizem zahoda. Orban je tu samo pojavna oblika, ne pa bistvo tega pojava. Če ne bi bilo Orban-a, bi bil to kdo drug. Pa ne mislite , da so to dogaja samo na Madžarskem.
Navsezadnje, kaj pa je narobe z družino in tradicionalnimi vrednotami? Zakaj se moramo kar naprej ukvarjati s LGBT+ skupnostjo kot , da bi bil to kakšen pomemben družbeni problem? Kdo jim pa kaj hoče?
Orban ima podporo ker naslavlja resničen problem. In to je razpad tradicionalnih družinskih vrednot. Vrednot kjer je imeti otroke, ustvarjati družino eden izmed največjih človeških življenskih smislov.
Kje se to kaže? V naravnem prirastku. Ta je povsod na zahodu manjši od 2,1 oz. enostavne reprodukcije, kot bi rekli mi ekonomisti. To pomeni. da te družbe dobesedno umirajo. Biološko, ker je asimptota prebivalstvene funkcije ob prirastku pod 2 (ceteris paribus priseljevanje etc.) NIČ.
In slednje (nezmožnost enostavne reprodukcije) je argument ueber alles proti zahodnemu liberalizmu. Orbanov neliberalni kapitalizem je mogoče bolj kot produkt ekonomskih sil, rezultat samoohranitvenega refleksa družbe.
Všeč mi jeVšeč mi je
V podobno smer sva šla z analizo z David Ellermanom dve leti nazaj za eno konferenco v Beogradu. Tranzicija in kazino kapitalizem post-tranzicijskih držav je ljudem odvzel ogromno ekonomske avtonomije, kar ima posledice na politične in socialne preference. Poudarek je (kot se spodobi) na tehničnem opisu alternative, ki bi stvari potencialno obrnila v drugo smer. Članek je odprt na moji Academii (https://www.academia.edu/42676595/Worker_Ownership_and_the_Current_Crisis), spodaj pa abstract:
“How has the autonomy of ex-Yugoslavian workers changed throughout the 1990s transition? We argue that the transformation of a socialist workplace into an absentee-owned workplace is characterized by the loss of autonomy for its employees. Researchers studying social preferences of workers have confirmed the intuition and concluded that the employees of democratic companies show higher degrees of pro-social behavior. If the transition to the neoliberal capitalism is partly to be blamed for the current political situation in the Balkans, it seems sensible to think about the alternative ways of organizing a workplace. In this paper, we propose a 21st century employee ownership model hich has been very successful in the USA. We explain how it can be implemented within the regional legislation and propose some political measures that would allow to spread employee ownership in the economy.”
Všeč mi jeVšeč mi je