Še drug pogled na moralistični pogled iskanja prave rešitve za izhod iz krize. Kot pravi Krugman, je moralistični pogled na iskanje rešitve izhoda iz krize napačen iz dveh vidikov. Prvič, ker sedanja depresija in nizka zaposlenost nista posledica tega, ker smo nekoč preveč trošili, ampak ker sedaj premalo trošimo. In drugič, grešniki, ki so nas pripeljali v krizo, niso iste osebe, ki sedaj trpijo zaradi varčevanja. Ali drugače rečeno, pokoro za krizo plačujejo tisti, ki je niso povzročili. Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Varčevanje + zagon gospodarstva = OŽEMANJE
Tisti, ki so v zadnjem mesecu trdili, da je nova vladna koalicija brez koncepta, nimajo prav. Vladni koncept oziroma ekonomsko filozofijo nove vlade je v intervjuju izpred dveh tednov dokaj precizno definirala predsednica vlade Alenka Bratušek: »Ne moreš imeti socialne države pri izdatkih in neoliberalne pri prihodkih ter hkrati izravnan proračun«. In ta koncept naravnost žari iz vsakega odstavka v četrtek sprejetega, čeprav rahlo omiljenega, Programa stabilnosti. Programa, ki naj bi ga v naslednjem letu izvajala vlada. * Nadaljujte z branjem
Slika dneva: Vpliv programa stabilnosti na padec BDP
Fiskalna prilagoditev, ki jo večinoma na prihodkovni strani prinaša Program stabilnosti 2013 (PS), ki ga je vlada danes poslala v Bruselj, bo za približno eno milijardo evrov znižala domače povpraševanje. Država bo znižala svoje investicije in materialno porabo, na drugi strani bo država davkoplačevalcem denar, ki bi ga porabili za potrošnjo, pobrala v obliki davkov in ga dala v bančne bilance. Ni treba biti strokovnjak za kvantno fiziko, da bi ugotovili, da bo ta milijarda evrov domačega povpraševanja, ki bo umanjkala, pač v ustrezni meri meri zmanjšala BDP.
Slika: Dinamika BDP zaradi vladnih ukrepov v 2013 (2008 Q3 = 100)
Impact of corruption and ownership on performance of firms in CEE
This paper investigates how the efficiency of the business environment and corruption (informal payments and state capture) affect the microeconomic performance of firms. The novelty of the study is to look at the interaction of these effects with firm ownership. We use firm-level micro data collected by the Business Environment and Enterprise Performance Survey (BEEPS) for 27 transition countries for 2002–09. Among other data, BEEPS collects information on different forms of corruption at the firm level and firm ownership. We find the somewhat surprising result that private firms (domestic and foreign-owned) are more involved in both informal payments and state capture. Nadaljujte z branjem
Kako drage so napake znanstvenikov?
Kakšne posledice imajo zmote ali napake znanstvenikov na ekonomsko politiko in na usode držav, smo lahko videli pred tremi tedni na podlagi odkritja napake v študiji Carmen Reinhart in Kennetha Rogoffa. Glavnina političnih argumentov za politiko varčevanja je temeljila prav na tej študiji (Reinhart in Rogoff, 2010) ter na študiji Alesine in Ardagne (2010), za katero se je prav tako izkazalo, da je bila dubiozno narejena. Na podlagi obeh primerov lahko seveda začnemo s kampanjo splošnega pregona ekonomistov in odvzema pedigreja znanosti celi ekonomski vedi. * Nadaljujte z branjem
Koliko je Janševa vlada dejansko privarčevala?
Nedavno smo lahko v Financah prebrali zapis bivšega finančnega ministra g. Šušteršiča z osnovno poanto, da je prejšnja vlada z ustrezno fiskalno politiko in varčevanjem uspela v lanskem letu znižati proračunski primanjkljaj države za kar 880 milijonov evrov. Sam pa sem v analizi podatkov Ministrstva za finance (Konsolidirana bilanca javnega financiranja) ugotavljal, da je bil finančni izplen varčevalne politike vlade dokaj šibak. Glede na tako velike razlike, je vsekakor zanimivo pogledati iz česa izhajajo in kaj se je lani v javnih financah pravzaprav res dogajalo. Če je namreč fiskalna politika prejšnje vlade v samo enem letu omogočila skoraj milijardno znižanje državnega primanjkljaja, potem je s takšno politikov vsekakor smiselno in potrebno nadaljevati. Nadaljujte z branjem
Je Slovenija najbolj korumpirana evropska država?
Sandra Damijan
Včeraj so mediji povzeli raziskavo svetovalnega podjetja Ernst & Young, da sta korupcija in podkupovanje v evropskem gospodarstvu običajna praksa, neslavna rekorderka v Evropi pa je Slovenija, kjer je delež menedžerjev, za katere je podkupovanje običajno, kar 96 odstotkov. Slovenija naj bi bila na podlagi raziskave najbolj skorumpirana država v evropskem poslovnem okolju. In to z naskokom glede na vse ostale države. Toda poznavajoč druge podobne oziroma bolj kompleksne raziskave, pa se je z rezultati raziskave Ernst & Young, ki so sicer poželi veliko medijsko zanimanje in strinjanje, težko strinjati. Nadaljujte z branjem
NYT: Kordež kot simbol propada pajdaškega kapitalizma v Sloveniji
“My mistake and the mistake of the banks was to vastly underestimate the risk,” Mr. Kordez, 56, said in a recent interview […] As fears grow that Slovenia could follow Cyprus and become the sixth euro zone country to seek a bailout, his rise and fall have come to symbolize the way easy and cheap credit, combined with Balkan-style crony capitalism and corporate mismanagement, fueled a banking crisis that has unhinged a country previously praised as a regional model of peaceful prosperity. Nadaljujte z branjem
Del problema in del rešitve: Dvig obrestnih mer in odpis dolga
Aleš Praprotnik
Carmen Reinhart in Kennnethu Rogoffu (R-R) je kljub vsej škandaloznosti njune napake in kritike na njun račun vseeno treba priznati, da sta v svojem drugem odzivu na kritike v NY Timesu precej iskrena. Med drugim pravita, da sta delila podatke s stotinami raziskovalcev, da nista aktivno sodelovala pri uvajanju varčevalne politike in da sta v svojih člankih in razpravah uporabljala zgolj rezultate mediane in ne aritmetične sredine, kar naj bi bilo precej podobno rezultatu, do katerega so prišli študentje, ki so odkrili napako. Med drugim pravita: Nadaljujte z branjem
Kje so alternative varčevanju?
Da v Sloveniji od krize naprej potrošimo več kot ustvarimo in da se to izkazuje v vsakoletnem javno-finančnem deficitu, je sedaj že očitno. To velja v obdobju krize sicer tudi za večino ostalih evropskih držav, da ne omenjamo ZDA. Vendar pa na žalost finančni trgi vidijo našo državo precej bolj rizično, kljub temu da so odstotki proračunskega primanjkljaja in skupnega dolga glede na BDP relativno ugodnejši. Zaradi tega so ti »finančni trgi« dobili precej negativen prizvok, a v bistvu gre za upnike, za tiste, ki nam posojajo denar in ti imajo seveda pravico do svojega mnenja, nam je všeč ali ne. Da smo kljub relativno boljšim kazalcem tako obravnavani, je vsekakor razlog tudi v majhnosti in s tem ranljivosti države (majhen dolg je problem dolžnika – velik pa upnika), pomembno vlogo pa igra tudi »skreganost« države. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.