Je sprejemanje nerealnih proračunov namensko ali posledica napak

Bine Kordež

V izhodiščih predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013 piše, da je sprememba potrebna zaradi poslabšanih makroekonomskih razmer v primerjavi z napovedmi v času priprave. Če bi rebalans pripravljale iste osebe kot so trenutno veljavnega, potem bi takšno pojasnilo še lahko razumeli. V trenutnih razmerah pa bi bilo prav zapisati, da so bile nekatere ključne postavke tudi v času sprejemanja popolnoma nerealne. Ali je bilo tako sprejeto namenoma (za boljši vtis, za »zavajanje« koga, mogoče zaradi kakšnih upravičenih razlogov, ki jih ne poznamo), ali nevede, po napaki – ne bi ugibal. Dejstvo pa ostaja, da so nekateri predvideni prihodki in izdatki brez realne podlage in zahtevajo prilagoditev oz. rebalans. Poglejmo samo tri postavke, katerih odstopanje dosega milijardo evrov. Nadaljujte z branjem→

Sodišča so sramota te države

Nismo potrebovali primera Balkanski bojevnik ali neupravičenega zadrževanja in nato podobno spornega izpusta Hilde Tovšak iz pripora, da bi videli, da je sodni sistem največja sramota te države. Dovolj bi bilo, če bi pogledali že dva preprosta podatka, in sicer da ima Slovenija na prebivalca največ sodnikov med članicami EU in da hkrati po podatkih Svetovne banke Doing Business 2013 v Sloveniji sodni postopki v standardnem gospodarskem sporu trajajo daleč najdlje v EU ter Evropi nasploh. Povprečen gospodarski spor v Sloveniji do izreka pravnomočne sodbe traja 1,290 dni ali 3,5 let. Slovenija je v tem pogledu med 183 državami na 172. mestu. Za nami ni nikogar iz Evrope, le Afganistan in še nekaj držav. Na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji so sodni procesi več kot polovico krajši, v Albaniji pa trajajo le eno leto. Sodstvo je sramota te države. Trikrat slabše je kot v Albaniji.* Nadaljujte z branjem→

Kako policija uporablja algoritme za “big data mining”

V zadnjem desetletju niso samo internetni brskalniki (Google, Yahoo, etc.) ali borzno poslovanje postali domena zmogljivih algoritmov, ki tečejo na superračunalnikih, pač pa tudi spremljanje komunikacij s strani policije, uradnih in zasebnih tajnih služb. Ta članek v Guardianu, ki ekskluzivno objavlja NSA leakse iz Snowdenovega arhiva, pojasnjuje, kako policija uporablja algoritme za iskanje “signalov” v “hrupu” velike količine komunikacijskih podatkov (big data). Nadaljujte z branjem→

Ukrepi vlade – razkorak med izjavami in realnostjo

Bine Kordež

V Sobotni prilogi Dela smo lahko prebrali obširnejši intervju premierke Alenke Bratušek o politiki in dosežkih njene vlade v prvih stotih dneh. Med drugim poskuša predstaviti tudi razlike do potez prejšnje vlade Janeza Janše. V danih razmerah seveda kakih pomembnejših razlik ne more biti. Katerakoli vlada bi morala pač nadaljevati z ukrepi iz standardnega nabora potez, ki jih pričakuje zunanje okolje – od krčenja proračunskih izdatkov, sanacije bank do nekaterih popravkov obstoječe zakonodaje »pod kapo« tako imenovanih strukturnih reform. Obstajajo sicer tudi alternativne opcije reševanja razmer, ki ne gredo v smeri zaostrovanja sprejetih ukrepov in radikalnega varčevanja, temveč predvsem v smeri pospešitve gospodarstva. Vendar tega najbrž ne bi podprlo zunanje okolje oz. naši upniki, prav tako pa kritične mase za manjka tudi doma – gre pač za smeri reševanja, ki so dovoljene (in izvedljive) samo velikim in vplivnim. Nadaljujte z branjem→

Ko ni prijaznih rešitev

Letos naj bi po uradnih podatkih iz programa stabilnosti, ki so sicer že zastareli, proračunski primanjkljaj znašal 7.9% BDP, javni dolg pa naj bi se povečal za najmanj 19.3%. Po domače povedano – letos naj bi država porabila za skoraj 20% več, kot bo ustvarila. V resnici bo ta »luknja« še nekoliko večja od 20%, ker so gospodarska gibanja slabša od napovedanih in s tem tudi fiskalni prilivi.* Nadaljujte z branjem→

Nerodno: Američani priluškovali tudi uradnim inštitucijam EU

Afera PRISM se po pričakovanju vse bolj zapleta. Dokumenti, ki jih je odtujil Edward Snowden, kažejo, da je – kot je bilo pričakovati – ameriška varnostna agencija NSA omrežila in prisluškovala tudi uradnim inštitucijam EU, tako v ZDA kot v Bruslju. Največ pa so si Američani dali opravka z Nemčijo, mesečno so prestregli kar 500 milijonov sporočil. To seveda postavlja tradicionalno ameriško – evropsko partnerstvo v precej neprijeten položaj. Ampak Američani ob tem ne zardevajo, zato bo zanimivo videti, koliko “jajc” za zaščito svojega obraza – če že ne svojih interesov – bodo tokrat pokazali Evropejci. Morda bi lahko začasno prekinili pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu. Nadaljujte z branjem→

Kako verjetno odkriti terorista s PRISM?

Medtem ko se svet še ukvarja z vprašanjem, kam za vraga je izginil Edward Snowden in medtem ko ZDA poskušajo rešiti outsourcan sistem zbiranja zasebnih podatkov PRISM (in ostale, ki še niso bili razkriti), se je vendarle treba vprašati, kako učinkoviti so tovrstni dragi sistemi odkrivanja potencialnih negativcev. Dober šolski pripomoček za ilustracijo učinkovitosti sistema je pred tremi tedni dal Corey Chivers z nekaj preprostega bayesianskega sklepanja. Verjetnost najti “pravega terorista” med vsemi napačno identificiranimi potencialnimi teroristi je dokaj majhna. Kljub stotnijam vrhunskih statistikov in kljub vrhunskemu softverju za “miniranje” velikih podatkov je še vedno podobna iskanju igle v kopici sena. Nadaljujte z branjem→

Mercator ne bo dolgo hrvaški

Črt Kostevc

Pred kratkim smo prodali še enega iz zbirke nacionalnih šampionov, ko je v roke hrvaškega tajkuna po nekajletnem boju padel Mercator. Morda Todorićev nakup slovenskega konkurenta ni tako močno zatresel nacionalne samopodobe, kot jo je nakup Elana s strani Privredne banke Zagreb leta 1994. Je pa vendarle odprl stare rane. Morda je zadnja »izguba« še toliko bolj boleča zaradi percepcije, da bo novi lastnik masovno odpuščal in bodo posle izgubljali slovenski dobavitelji ali pa zato, ker je hrvaški prevzemnik zvito privarčeval dobrih 380 milijonov evrov s tem, da je pustil, da je politika leta 2011 obranila nacionalni interes. * Nadaljujte z branjem→