V zadnjem desetletju niso samo internetni brskalniki (Google, Yahoo, etc.) ali borzno poslovanje postali domena zmogljivih algoritmov, ki tečejo na superračunalnikih, pač pa tudi spremljanje komunikacij s strani policije, uradnih in zasebnih tajnih služb. Ta članek v Guardianu, ki ekskluzivno objavlja NSA leakse iz Snowdenovega arhiva, pojasnjuje, kako policija uporablja algoritme za iskanje “signalov” v “hrupu” velike količine komunikacijskih podatkov (big data). Nadaljujte z branjem→

V Afganistanu naj bi zaradi vojn, talibanov, bolezni, revščine na ulicah živelo milijon in pol ali celo dva milijona otrok. Preživljajo se sami, beračijo, številni so lahke žrtve zlorab. Srečnejši so tisti, ki najdejo prostor v sirotišnicah, saj imajo vsaj hrano in posteljo.

Prispevek Tjaše Slokar

Bine Kordež

V Sobotni prilogi Dela smo lahko prebrali obširnejši intervju premierke Alenke Bratušek o politiki in dosežkih njene vlade v prvih stotih dneh. Med drugim poskuša predstaviti tudi razlike do potez prejšnje vlade Janeza Janše. V danih razmerah seveda kakih pomembnejših razlik ne more biti. Katerakoli vlada bi morala pač nadaljevati z ukrepi iz standardnega nabora potez, ki jih pričakuje zunanje okolje – od krčenja proračunskih izdatkov, sanacije bank do nekaterih popravkov obstoječe zakonodaje »pod kapo« tako imenovanih strukturnih reform. Obstajajo sicer tudi alternativne opcije reševanja razmer, ki ne gredo v smeri zaostrovanja sprejetih ukrepov in radikalnega varčevanja, temveč predvsem v smeri pospešitve gospodarstva. Vendar tega najbrž ne bi podprlo zunanje okolje oz. naši upniki, prav tako pa kritične mase za manjka tudi doma – gre pač za smeri reševanja, ki so dovoljene (in izvedljive) samo velikim in vplivnim. Nadaljujte z branjem→

Letos naj bi po uradnih podatkih iz programa stabilnosti, ki so sicer že zastareli, proračunski primanjkljaj znašal 7.9% BDP, javni dolg pa naj bi se povečal za najmanj 19.3%. Po domače povedano – letos naj bi država porabila za skoraj 20% več, kot bo ustvarila. V resnici bo ta »luknja« še nekoliko večja od 20%, ker so gospodarska gibanja slabša od napovedanih in s tem tudi fiskalni prilivi.* Nadaljujte z branjem→

Afera PRISM se po pričakovanju vse bolj zapleta. Dokumenti, ki jih je odtujil Edward Snowden, kažejo, da je – kot je bilo pričakovati – ameriška varnostna agencija NSA omrežila in prisluškovala tudi uradnim inštitucijam EU, tako v ZDA kot v Bruslju. Največ pa so si Američani dali opravka z Nemčijo, mesečno so prestregli kar 500 milijonov sporočil. To seveda postavlja tradicionalno ameriško – evropsko partnerstvo v precej neprijeten položaj. Ampak Američani ob tem ne zardevajo, zato bo zanimivo videti, koliko “jajc” za zaščito svojega obraza – če že ne svojih interesov – bodo tokrat pokazali Evropejci. Morda bi lahko začasno prekinili pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu. Nadaljujte z branjem→

Medtem ko se svet še ukvarja z vprašanjem, kam za vraga je izginil Edward Snowden in medtem ko ZDA poskušajo rešiti outsourcan sistem zbiranja zasebnih podatkov PRISM (in ostale, ki še niso bili razkriti), se je vendarle treba vprašati, kako učinkoviti so tovrstni dragi sistemi odkrivanja potencialnih negativcev. Dober šolski pripomoček za ilustracijo učinkovitosti sistema je pred tremi tedni dal Corey Chivers z nekaj preprostega bayesianskega sklepanja. Verjetnost najti “pravega terorista” med vsemi napačno identificiranimi potencialnimi teroristi je dokaj majhna. Kljub stotnijam vrhunskih statistikov in kljub vrhunskemu softverju za “miniranje” velikih podatkov je še vedno podobna iskanju igle v kopici sena. Nadaljujte z branjem→