V družbi AXIS d.o.o. so skupaj zunanjimi sodelavci pregledali opravljeno analizo »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača – Koper«, ki jo je po naročilu ministrstva za infrastrukturo izdelala italijanska družba Geodata s.r.l. V tem krajšem zapisu (celotna revizija revizije je dostopna tukaj) je ocenjeno, kakšna je uporabna vrednost te revizije in ali je upravičila svoj namen. *

Nadaljujte z branjem→

Tadej Kotnik si je v zadnji kolumni v Financah dal duška s svojimi “krvniki”, ki so njemu in številnim drugim izbrisali podrejene obveznice, ter njihovimi pomagači, ki se zdaj bogato mastijo s svetovanjem ali preprodajanjem poceni prenesenih terjatev na DUTB. Morda se zdi njegov obračun malce rumen, toda glede večine povezav in “obljubljenih nagrad”, ki čakajo na realizacijo, ima tudi po mojih informacijah kar prav.

Glede nečesa pa vseeno mislim, da se Kotnik moti. Krvnike iz “domače trojke” in pomagače nekako enači s slovensko elito (pri tem imam v mislih tisto dejansko kapitalsko elito, ki odloča o stvareh v Sloveniji). Resda zdaj mlatijo veliko denarje ali jih kmalu bodo v dobro plačanih službah v tujini, toda ne pozabite, da je ta “domača trojka” v času bančne sanacije po bruseljsko-frankfurtskem diktatu delala proti interesom dejanske elite in ji prizadejala velikanske izgube. “Domača trojka” in njeni pomagači pač ne morejo biti elita, če so kolaborirali s “sovražnikom”, so kvečjemu “domači izdajalci”. S tem, in ne samo z retoriko, pa že imamo bogate izkušnje. Kljub utrpljenim bankrotom in razprodajam po kosih se je dejanska slovenska elita konsolidirala in začenja sistematično “čistiti”. Obračun z “domačimi izdajalci” se lepo kaže v dogajanju v DUTB in pokazal se bo tudi v bitki za viceguvernersko mesto ta konec tedna. Če kdo verjame, da imata Mitja Mavko in Igor Masten minimalne šanse, je simpatičen optimist. Ampak to je šele začetek.

Nadaljujte z branjem→

Mnogi so Trumpa zaradi njegovih infrastrukturnih načrtov že proglasili za keynesianca. Seveda takšni, ki nimajo veliko pojma o keynesianizmu oziroma ga mešajo z infrastrukturnimi naložbami. No, lahko bi ga imenovali bastardianskega keynesianca. Kajti Trumpov velik infrastrukturni program je v bistvu velik nateg, namenjen zgolj temu, da bi investitorjem drastično znižal davke in omogočil velike zaslužke (kot veste, Trump to dobro obvlada, saj zaradi izkazane bilančne izgube pred 18 leti nato 18 let ni plačeval davkov). Ampak v tem je Trumpov program dejansko podoben Junckerjevemu planu, še bolj pa Gašperšičevemu načrtu za gradnjo drugega tira Koper-Divača. Predvsem prvi in zadnji sta velik, pretkan nateg, namenjen prelivanju javnega denarja v zasebne žepe prek efektivne privatizacije infrastrukture.

Nadaljujte z branjem→

Huh, spoznanj mojih kolegov trgovinskih ekonomistov o negativnih stranskih učinkih globalizacije še ni konca. Če smo do zdaj izvedeli, da je velika izpostavljenost kitajskemu izvoznemu šoku po letu 2001 permanentno povečala brezposelnost (Autor, Dorn & Hanson, 2013 in 2016), zmanjšala stopnjo porok, zmanjšala rodnost in poslabšala življenjske pogoje otrokom v bolj prizadetih ameriških regijah (Autor, Dorn & Hanson, 2015) ter volilce prepričala, da volijo bolj ekstremne politike (Autor, Dorn & Hanson, 2016), zdaj spoznavamo, da je vplivala tudi na povečano smrtnost. Na Kitajskem prek učinka povečane onesnaženosti zraka na umrljivost otrok (Bombardini & Li, 2016), v ZDA pa, kot kaže še sveža študija Pierce & Schott (2016), prek učinka brezposelnosti predvsem na večjo stopnjo samomorilnosti med belo moško populacijo.

No, dobra novica je, da se je stopnja srčnih kapi s smrtnim izidom v bolj trgovinsko izpostavljenih regijah zmanjšala.

Nadaljujte z branjem→

Mnogi si še danes niso opomogli od šoka zaradi večinskega glasu britanskih volilcev za Brexit. Mnogi še vedno iščejo razloge v napakah v zadnjih tednih in dneh kampanj za “Obstanek” itd. Toda v ozadju so (zelo očitno) strukturni razlogi. Kot kažejo ankete, tudi 2 meseca po referendumu večina (belopoltih) britanskih anketirancev, ki so glasovali za Brexit, glavno težavo danes še vedno vidijo v migracijah, ne pa v stanju v gospodarstvu, revščini ali neenakosti, slabem zdravstvenem sistemu ali terorizmu.

Nadaljujte z branjem→

Tudi Thomas Piketty kot glavni razlog Trumpovega vzpona vidi v naraščajoči ekonomski in geografski neenakosti v ZDA skozi zadnjih nekaj destletij in nesposobnosti vlad, da bi na to uspešno odgovorile z ustreznimi socialnimi in industrijskimi politikami. Ker “trumpizacija” (vzpon populizma kot odgovor na naraščajoče neenakosti zaradi globalizacije in pasivne politike) grozi tudi Evropi, je treba v prvi vrsti re-definirati globalizacijo. Piketty pravi, da je treba zaustaviti nadaljnje prostotrgovinske sporazume v obstoječi obliki (zgolj zniževanje trgovinskih ovir in pasivizacija politik) in jih nadomestiti s sporazumi, ki bodo socialno pošteni in vzdržni. To pa pomeni, da bi morali vsi bodoči sporazumi vsebovati tudi ukrepe za zmanjševanje fiskalnega in klimatskega dumpinga, denimo minimalne stopnje obdavčitve dobičkov in ciljne vrednosti zmanjševanja izpustov.

Potreben je nov politični diskurz o globalizaciji, in sicer da socialno pošten in vzdržen razvojni model potrebuje tudi državo – potrebuje javne storitve, javno infrastrukturo, zdravstveni in izobraževalni sistem.

Nadaljujte z branjem→

• We Must Rethink Globalization, or Trumpism will Prevail – Thomas Piketty
• Globalization’s Last Gasp – Barry Eichengreen
• Nonsense on Privatization of Public Infrastructure – EconoSpeak
• Trump’s big infrastructure plan? It’s a trap. – The Washington Post
• Infrastructure Build or Privatization Scam? – Paul Krugman
• Coming to Terms with Trumponomics – The New Yorker
• The Panic of 1907 and the Birth of the Fed – Liberty Street Economics
• Implications of the Growth of the “Gig” Economy – Lael Brainard
• Labor theory of value: a primer – Branko Milanovic
• Ideology in economics – Stumbling and Mumbling
• There are two productivity puzzles – Patrick Schneider
• Who Is Responsible for a Declining Labor Share of Output? – Luigi Zingales

Malce kulturno in politično nekorekten, vendar dober vic:

Najnovije istraživanje Svjetske zdravstvene organizacije (WHO) je potvrdilo da se redovitom konzumacijom šunke, kobasice, slanine i čvaraka, uz čašu vina ili piva pri svakom obroku, smanjuje vjerojatnost da postanete islamski terorist za 99 %

Pred tedni smo lahko spremljali mini dramo, ko je majhna Valonija, regija v Belgiji, za nekaj dni blokirala in držala v šahu celo EU glede podpisa prostotrgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA sporazum). Širom držav EU so se vrstili protesti proti CETA. Ker sva s kolegom Črtom Kostevcem preštudirala CETA sporazum in študije učinkov na posamezne države ter naredila analizo učinkov na slovensko gospodarstvo, vam lahko iz prve roke povem, da je CETA dokaj benigen sporazum. Sprostil bo še zadnjih nekaj odstotkov preostalih carin in omogočil podjetjem na obeh straneh, da enakopravno sodelujejo v postopkih javnih naročil, toda učinki bodo, milo rečeno, neznatni. V obdobju 10 do 20 let naj bi se BDP celotne EU zaradi tega sporazuma povečal med 0.02% in 0.08%, kar pomeni okrog dve tisočinki odstotka povečanja BDP na letni ravni. To je dejansko nič. Neopazno. Zakaj so torej Valonci in nasploh javno mnenje v Evropi tako močno proti CETA sporazumu? *

Nadaljujte z branjem→