Omaščena elita ali domači izdajalci?

Tadej Kotnik si je v zadnji kolumni v Financah dal duška s svojimi “krvniki”, ki so njemu in številnim drugim izbrisali podrejene obveznice, ter njihovimi pomagači, ki se zdaj bogato mastijo s svetovanjem ali preprodajanjem poceni prenesenih terjatev na DUTB. Morda se zdi njegov obračun malce rumen, toda glede večine povezav in “obljubljenih nagrad”, ki čakajo na realizacijo, ima tudi po mojih informacijah kar prav.

Glede nečesa pa vseeno mislim, da se Kotnik moti. Krvnike iz “domače trojke” in pomagače nekako enači s slovensko elito (pri tem imam v mislih tisto dejansko kapitalsko elito, ki odloča o stvareh v Sloveniji). Resda zdaj mlatijo veliko denarje ali jih kmalu bodo v dobro plačanih službah v tujini, toda ne pozabite, da je ta “domača trojka” v času bančne sanacije po bruseljsko-frankfurtskem diktatu delala proti interesom dejanske elite in ji prizadejala velikanske izgube. “Domača trojka” in njeni pomagači pač ne morejo biti elita, če so kolaborirali s “sovražnikom”, so kvečjemu “domači izdajalci”. S tem, in ne samo z retoriko, pa že imamo bogate izkušnje. Kljub utrpljenim bankrotom in razprodajam po kosih se je dejanska slovenska elita konsolidirala in začenja sistematično “čistiti”. Obračun z “domačimi izdajalci” se lepo kaže v dogajanju v DUTB in pokazal se bo tudi v bitki za viceguvernersko mesto ta konec tedna. Če kdo verjame, da imata Mitja Mavko in Igor Masten minimalne šanse, je simpatičen optimist. Ampak to je šele začetek.

No, kadar sem v dvomih, v “katero smer piha veter” in “kdo vodi igro” pri nas, malce pobrskam, za koga svetovalne projekte tisti čas dela Veljko Bole in njegov EIPF. In ne morem se zmotiti, kajti Veljko Bole in EIPF sta vedno na “pravi strani”. Tudi Tadej Kotnik bi moral v pripravah na “najpomembnejši sodni proces v zgodovini samostojne Slovenije” malenkost več pozornosti nameniti temu indikatorju. In iz te zgodbe ne bo nujno izšel kot “luzer”. V tej zgodbi je Kotnik na “pravi strani”.

 

2 responses

  1. Zapisano o Boletu in EIPF ni vedno nujno res. Veljko Bole je delal tudi za Šrota. Pa oba veva kako se je končalo… Šrot je bil pač le napaka v sistemu. Je pa res, da običajno drži in verjamem, da bo tudi tokrat.
    Sicer pa se pod vse kar je napisal Kotnik podpišem. In ne samo enkrat. Tudi s poznavanjem tujih “kriminalcev”, ki jim naši ne sežejo niti do kolen. Le da so naši domači kolaboracionisti najbrž zaradi zgodovinskih danosti za zrezek pripravljeni poklati kar cel hlev. Ne za pojedino, za ušiv zrezek! Kot je lepo zapisal Marko Golob (gobim) v komentarju na Kotnikovo kolumno.

    “Če kdo verjame, da imata Mitja Mavko in Igor Masten minimalne šanse, je simpatičen optimist.”
    Oba sta le kanonfuter in preusmerjevalca pozornosti od pravih imen in dejanskih bitk.

    • Neumnost. Šrot je bil od konca leta 2001 na “pravi strani”. Bil je utelešenje nacionalnega interesa, za katerim je stala cela domača politična in gospodarska elita. Tako leva kot desna (spomnite se akcije poslancev SLS). Nato je bil tudi sponzoriranec nastajajoče desne elite v času vlade JJ – sicer mu ne bi pustili nakupa Mercatorja (v zameno za Delo). To, da je Šrot vse zakockal, spravil na beraško palico celoten konglomerat in da so se mu – luzerju – vsi nato odpovedali, je druga zgodba. Če bi zmagal, bi bil steber prave elite.

      Glede kanonfuterja pa se seveda strinjam. Nepomembne figurice. Toda njihove usode pa so vendarle zunanji indikator boja “zdravih sil” proti “kolaboracionistom”.

%d bloggers like this: