O tem sem pisal pred leti, ko je tedanji glavni ekonomist Svetovne banke in nobelovec Paul Romer razkril manipulacijo glede indeksa kvalitete poslovnega okolja (Doing business) za Čile. Tega naj bi ekonomisti na Svetovni banki manipulirali z metodološkimi spremembami, da je indeks izkazoval pozitivni premik v času desnčarskih vlad in negativnega v času levičarskih vlad. Romer je to javno povedal in se Čilu opravičil. To priznanje je moral preklcai in čez dva tedna odstopil.

No, kasneje so odkrili resne metodološke probleme tega indeksa in uvedli revizijo sprememb metodologiji. Zdaj so odkrili “napake” za vsaj štiri države in umaknili objavljen indeks za dve leti. Vendar so problem očitno še globlji in celoten indeks temelji na zelo dvomljivi metodologiji. Da o politično motiviranih spremembah ne govorimo. Spodaj je izsek iz dobrega komentarja Jayatija Ghosha v Project Syndicate.

The World Bank should no longer publish its Doing Business index, owing to its flawed design and vulnerability to manipulation. The Bank also owes the developing world an apology for all the harm this misleading and problematic tool has already caused.

The Bank has already been forced to suspend publication of the index, owing to “irregularities” in its data. The latest brouhaha concerns straightforward number fudging. Apparently, data from four countries – Azerbaijan, China, Saudi Arabia, and the United Arab Emirates – were inappropriately altered, at least for 2017 and 2019 (thus affecting the 2018 and 2020 Doing Business reports). Other irregularities may have occurred, too. The Bank has begun a “systematic review” of the last five years of data, launched an independent audit of the process, and pledged to correct the most-affected countries’ data.

Nadaljujte z branjem→

V podporo sosednjemu tekstu glede kontroverznega švedskega pristopa k obvladovanju korona epidemije objavljam nekaj slik iz nove študije, ki pojasnjujejo, kakšne so bile posledice tega pristopa na Švedskem primerjalno glede na Slovenijo.

Začnimo s tem, da po vrhu novih okužb julija, so danes nove okužbe s korona virusom na Švedskem zelo nizke in upadajo, medtem ko povsod v Evropi naraščajo.

Nadaljujte z branjem→

Kontroverzni švedski epidemiolog Anders Tegnell, arhitekt “švedskega eksperimenta” glede ravnanja ob epidemiji korona virusa, se danes vse bolj dozdeva kot prerok, “švedski eksperiment” pa kot edini dolgoročno vzdržen pristop k ravnanju glede epidemije. Tegnell je pustil celotno javno življenje odprto, odprte šole, vrtce, trgovine, restavracije. Tudi nošenje mask ni obvezno. So le pripročila glede tega, kako ravnati in koliko ljudi je smiselno imeti hkrati v nekem prostoru. Ja, švedske številke glede novih okužb so bile še do konca julija zelo visoke, nad 100 novih okužb na 1 mio prebivalcev. Veliko starejših ljudi je umrlo. Toda danes, ko Evropo pretresa drugi val epidemije, je število okužb na Švedskem nizko in še upada ter je za 90% nižje kot julija. Vsi se sprašujejo ali zato, ker je Švedska dosegla potrebno stopnjo prekuženosti (čredno imunost).

Richard Milne je v Financial Timesu objavil zelo dober pogovor s Tegnellom. Ob njegovi trezni racionalnosti je zanimivo predvsem to, da ga v pol leta, ko je vodil kontroverzni “švedski eksperiment”, ki so ga mnogi označili kot kriminala ali zločin nad ljudmi, nihče ni poskusil zaustaviti. Vlada mu ni vzela pooblastil. Zato, ker na Švedskem odločitev glede ukrepanja v epidemiji ne sprejemajo politiki, pač pa agencija za javno zdravje (kot naša NIJZ). Švedi neodvisnost institucij jemljejo resno.

At the start of this year, Anders Tegnell was just a low-profile bureaucrat in a country of 10m people, heading a department that collects and analyses data on public health. Today, he has become one of the best known — and most controversial — figures of the global coronavirus crisis.

The 64-year-old Swedish doctor was meant to spend 2020 helping Somalia set up a public health agency as well as sending questionnaires out to Swedes to gauge different aspects of their wellbeing. Instead, his approach to Covid-19 — to keep schools, restaurants, fitness centres and borders open while refusing to follow China in imposing a formal lockdown — has seen him become an unlikely polarising figure for a polarised age.

For many Swedes, their state epidemiologist has embodied a rational approach as other countries have appeared to sacrifice science to emotion.

Nadaljujte z branjem→

Matej Akrapovič je v Financah objavil odličen komentar, ki ga lahko na kratko povzamem kot: Ne za naše / vaše, levo / desno usmerjene medije, pač pa za kakovostno novinarstvo. Sicer bo dolgoročna škoda tako v gospodarstvu kot glede politične stabilnosti neprecenljiva. In RTV Slovenija je sorazmerno kvaliteten medij, bistveno bolj kvaliteten od vsega, kar je na trgu.

Jaz samo dodajam, da je za RTV Slovenija kvečjemu treba še povečati prispevek za 3 ali 4 evre, ob pogoju, da prenehajo z oglaševanjem. S tem bomo dosegli troje. Prvič, stabilnost financiranja javne radiotelevizije. Drugič, več denarja za kvalitetno delo. In tretjič, več denarja (oglaševalskega kolača) bo ostalo za komercialne medije. Jaz sem takoj pripravljen plačevati več za kvaliteten javni RTV servis.

Toda razlog, da se teorije zarote tako hitro širijo, ni le v norih časih, v katerih živimo, temveč tudi v poplavi medijev, ki se bojujejo za svoj prostor pod soncem z objavami senzacionalističnih in nepreverjenih prispevkov. Prav zato danes bolj kot kadarkoli potrebujemo kakovostno novinarstvo, ki bo iskalo resnico in razkrinkalo lažne novice. Mediji so organ nadzora družbe nad nečednostmi, ki se dogajajo v različnih vejah oblasti, in zato ljudje »dober javni servis« potrebujemo, medtem ko politike pretirano poročanje o njihovih napakah bolj kot ne moti. Menim, da je RTV Slovenija res nekoliko bolj levo usmerjena, a je glede na razmere, v katerih živimo, in tudi glede na konkurenco dokaj kakovostna ustanova. Kakovostno novinarstvo pa je edina pot, da se nam v poplavi lažnih novic ne bo zmešalo ter da bomo lahko obstali kot strpna in povezana družba.

Nadaljujte z branjem→

Tale pesem mi je, ne vem, zakaj, bila vedno najljubša pesem Pink Floydov. No, saj vem…

Tole smo poslušali dobrih 30 let nazaj. Mizar je zame še vedno vrhunec dark folk muzike.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Imam neverjetno veselje do spremljanja vsega, kar se dogaja v svetu mode, oblačil in obutve. Če znajo nekateri povedati zgodovino nogometnih tekem za zadnjih 30 let, znam jaz našteti večino kolekcij, oblikovalcev, smernic, prepoznam kultne torbice in čevlje, skratka, v tej temi me težko ustavite. Tudi rada nakupujem. Tako sem nekega dne pred tremi leti v nakupovalnem središču zagledala zanimive modre derby čevlje (to so čevlji z nizko peto in vezalkami) in vstopila v prodajalno. Prvi šok: kako to, da tako zanimivi usnjeni čevlji stanejo samo 40 EUR in da cena ni znižana? Zanesljivo spet kakšno izkoriščanje poceni delovne sile iz tretjega sveta, sem si mislila. Pa je potem pisalo, da je »Product made in Poland«.

Po glavi so mi šli vsi klišeji o vzhodnem bloku, a po nekaj sekundah je bila odločitev, da 40 EUR, pa magari bodo čevlji za eno sezono, pa res ni tak strošek (če čevelj ne bo zdržal, ga bom odpeljala do kontejnerja na Cesti dveh cesarjev) in da po drugi strani lahko te čevlje dobro kombiniran s kosi, ki so že v garderobi. Seveda je moj ženski krožek tiste čevlje opazil in kolegice niso mogle verjeti, da je možno tako dobro oblikovan in kvaliteten čevelj kupiti za 40 EUR…. Tri leta kasneje so čevlji še vedno v izvrstni kondiciji. 

Naslednje leto sem logo te znamke videla na Tour de France (CCC) in to me je spodbudilo, da sem na njihovi spletni strani pogledala, kako so se poljski čevljarji razvili v tako veliko grupacijo, da sponzorirajo kolesarje v najbolj elitnem tekmovanju.  Imela sem kaj videti: od družbe z omejeno odgovornostjo, ki je v zgodnjih devetdesetih prodajala obutev, so se preko franšiz in kasneje kapitalskih prevzemov razvili v regijskega vodjo.

Nadaljujte z branjem→

Neoliberalizem je kot mačka z devetimi življenji. Vedno znova se vrne nazaj s svojo ideologijo. Ki pa ni tako simplicistična, kot se zdi navzven, pač pa zelo kompleksen pogled na koncept družbene ureditve, v kateri živimo. Knjiga »Nine Lives of Neoliberalism«, ki so jo uredili Philip Mirowski, Dieter Plehwe in Quinn Slobodian, odkriva evolucijo razvoja neoliberalistične ideologije, njeno kompleksnost in njene različne frakcije. Brez razumevanja teh devetih življenj neoliberalizma, te ideologije ni mogoče odpraviti tja, kamor spada.

Spodaj je povezava na prosto dostopno kopijo knjige.

Neoliberalism is dead. Again. Yet the philosophy of the free market and the strong state has an uncanny capacity to survive, and even thrive, in times of crisis. Understanding neoliberalism’s longevity and its latest permutation requires a more detailed understanding of its origins and development.

Nadaljujte z branjem→

Podatki o porabi električne energije (EE) do konca prvega tedna v septembru nakazujejo nadaljevanje negotove dinamike okrevanja gospodarstva. Zadnji teden avgusta je bila poraba EE še nižja kot teden pred tem (-8.2% glede na isti teden lani). Prvi teden septembra se je poraba EE popravila navzgor, za lansko v istem tednu pa je še vedno nižja za skoraj 6%. Torej Nike-trend počasnega okrevanja se nadaljuje.