Mojstrovina takrat še rosno mladega (in še lasatega) Billyja Corgana. Album “Siamese dreams” je bil ob boku prvencu Radiohead “Pablo honey”. Dobra muzika se je delala takrat.
Author Archives: jpd
Neenakost med ljudmi – Razlogi in možne spremembe (7. del)
Bine Kordež
Struktura premoženja Slovencev
Osnovne značilnosti nastanka koncentracije premoženja
V prejšnjih tekstih smo ugotavljali, da v Sloveniji približno 80 % ustvarjene dodane vrednosti predstavlja plačilo za delo in da je distribucija tega plačila relativno enakomerna. Tudi pri nas imamo sicer ozek krog ljudi (nekaj tisoč), ki po uradnih evidencah prejemajo več kot denimo 3 tisoč eur mesečno neto, a tudi če bi višja izplačila omejili ali “prepovedali”, bi to ne imelo večjega vpliva na višino ostalih plač. Ustvarjena masa dodane vrednosti pri nas omogoča približno takšen nivo prejemkov kot jih trenutno imamo. Ideje, kako bi z drugačno razporeditvijo lahko pomembneje izboljšali položaj in plače slabše plačanega prebivalstva, na žalost niso realne.
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ustvarjene dodane vrednosti. Ob tem je potrebno dodati, da primeri v svetu kažejo, da se je vzporedno z gospodarsko rastjo spreminjala tudi struktura delitve dodane vrednosti (večji del za kapital, več za višje prejemke ožjega kroga ljudi). Zaradi tega prejemki srednjega in nižjega dohodkovnega razreda ljudi od te rasti niso imeli veliko in neenakost se je povečala. Na to moramo biti ob gospodarski rasti pozorni tudi v Sloveniji, da z ustreznimi politikami ne bi ponavljali takšnih trendov.
James – Laid
Neenakost med ljudmi – Razlogi in možne spremembe (6. del)
Bine Kordež
Koncentracija premoženja – objektivni trendi, pomen in možnosti omilitve trendov
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa dejstvo, da dohodki nad zneskom tekočih, vsakodnevnih ali občasnih potreb ostajajo kot presežek in generirajo nove prihodke v prihodnosti. Seveda ima nekdo z visokimi dohodki tudi višje tekoče izdatke, a presežki vseeno rastejo še hitreje in povečujejo premoženje, kar se odraža v koncentraciji bogastva.
Ljudje z nižjimi, srednjimi in tudi nekaj višjimi dohodki le-te večinoma porabijo za tekoče potrebe in kakega pomembnega presežka ne ustvarjajo. Nekdo, ki pa pride do večjega premoženja, pa se mu bo to (praviloma) povečevalo še z dohodki od tega premoženja in ustvarjalo vse večje razlike med ljudmi. Ker gre tukaj za eksponentno rast, so danes razlike bistveno večje kot nekdaj, v bodoče pa bodo še večje (v svetu in tudi pri nas) – razen če pride do revolucije, do spremembe svetovnega reda in vzpostavitve novih razmerij, kot smo bili priče v zgodovini, vključno z vsemi negativnimi posledicami takih dogodkov.
Cepite se! S cepljenjem pomagate sebi in celi družbi
Cepite se! Najprej zase, da ne boste zboleli. In nato za druge, da ne boste prenašali virusa in da ne bo zaradi zbolelih necepljenih potrebno ponovno zapirati javnega življenja, vrtcev, šol in gospodarstva. Necepljeni ste tveganje za vse.
Cepite se in nato, če želite, protestirajte proti vladnim politikam, ki vas motijo. Cepljeni boste bolj varni na protestih, drugi protestniki bodo bolj varni pred vami in bistveno manjša bo verjetnost, da boste prispevali k ponovnemu porastu okužb. Če niste cepljeni, ne pomagate nikomur – ne sebi in ne družbi. Morda le vladni koaliciji, ki se lahko sklicuje na to, da s protesti pomagate širiti okužbe, in zato zapre javne površine. Ne dajajte ji tega alibija. Cepite se!
Sejšeli, ki so cepili največji delež populacije na svetu, so pred tedni doživeli novi val izbruha virusa (podobno tudi Velika Britanija). Vendar pa Sejšeli kot velik naravni eksperiment kažejo, da je verjetnost, da necepljeni razvijejo simptome Covid, šestkrat večja kot pri necepljenih. Podobno kažejo podatki za druge države z velikim deležem cepljenega prebivalstva, kažejo pa tudi, da je pri cepljenih, če se okužijo, potek bolezni bistveno blažji in smrtnost bistveno manjša.
Zato, cepite se! S cepljenjem pomagate sebi in celi družbi!
People have the power
Po današnjih protivladnih protestih v Ljubljani, na katerih naj bi se zbralo okrog 40,000 ljudi, je tale pesem botre punka Patti Smith najbolj pravšnja. Sploh v tej izvedbi. Gremo naprej, gremo do konca!
Obnova države od spodaj navzgor in od sredine navzven
No, to: obnova države in gospodarstva od spodaj navzgor in od sredine navzven, ne pa od zgoraj navzdol (trickle down), ki je vedno koristil le peščici najpremožnejših. Gospodarstvo je mogoče postaviti na zdrave temelje le, ko (ob infrastrukturi, dobrem poslovnem in institucionalnem okolju) zagotovimo visoko, stabilno in vzdržno agregatno povpraševanje. To pa je zagotovljeno le, ko ima spodnjih 70% (ne pa zgornjih 0.1% ali 1% ali 5% ali 10% ali 20%…) prebivalstva visoke in stabilne dohodke.
Joseph Biden postaja moj državniški idol.
Leonard Cohen – Hey, That’s No Way To Say Goodbye
Inflacijski pospešek: Teorija ozkega grla in kečap steklenice
Še dobro, da imajo na Financial Timesu odlične novinarje. Tako odlične, da (močno) presegajo intelektualni domet večine finančnih komentatorjev in dobršnega dela »treniranih« akademskih ekonomistov z doktoratom in redno profesuro na uglednih univerzah. Slednji namreč svarijo pred izbruhom inflacije, ki bo zdaj – zdaj postala neobvladljiva zaradi prevelikega fiskalnega stimulusa v ZDA (in najbrž tudi v Evropi), ki naj bi že povzročil pregrevanje gospodarstva.
No, novinar Martin Sandbu, ki je sicer študiral ekonomijo na London School of Economics, ima bistveno bolj trezno glavo in jasnejše poglede na večino zadev, tudi na sedanji inflacijski pospešek v ZDA. Pravi, da gre za kratkoročni cenovni šok zaradi ozkih grl, ki so se pojavila v nekaterih globalnih dobavnih verigah po povrnitvi povpraševanja po pokovidnem odpiranju gospodarstva. Vsega blaga, predvsem surovin, zaradi nenadoma poraslega povpraševanja pač ni mogoče takoj dobaviti, zato so cene poskočile. Kot pri steklenici s kečupom, ki jo obrnete navzdol, po vrhu potolčete, vendar se dolgo nič ne zgodi, dokler nenadoma velik del vsebine v celoti izleti iz steklenice.
Če bi res prisluhnili ponovno prebujenim inflacijskim jastrebom in umaknili sedanji fiskalni stimulus, bi se vrnili nazaj v desetletje deflacijskih pritiskov pred začetkom kovidne recesije. Inflacijskim jastrebom, ki spadajo v premožnejši del populacije, bi bilo to prav, ne pa tudi podjetjem in zaposlenim, ki bi imeli bistveno manjše možnosti za zaposlitev in zagotavljanje življenskega standarda.
Lani je bilo gospodarstvo uspešno kljub krizi
Bine Kordež
Pred dnevi je AJPES objavil prve informacije o poslovanju gospodarskih družb (podjetij) v preteklem, covidnem letu. Ker gre vsekakor za zanimive podatke, v nadaljevanju nekaj dodatnih komentarjev poleg uradne objave in povzetkov, ki smo jih brali v medijih.
Glede na sprotne podatke o gibanju proizvodnje in izvoza je bilo seveda pričakovati, da bodo prihodki nekaj odstotkov nižji kot v letu 2019 in dejansko je bila prodaja lani za okoli 7 % pod prodajo iz leta poprej. Pri tem je bil upad podoben na domačem trgu kot tudi v izvozu. Seveda pa so bile precejšnje razlike po dejavnostih. Največji je bil upad v gostinstvu in nekaterih ostalih storitvenih dejavnostih (kultura), ki so realizirale okoli 30 % manj prihodkov, nekaj dejavnosti pa se je celo okrepilo (privatno zdravstvo, gradbeništvo, informatika).
Vemo pa tudi, da je država podjetjem v kar pomembni meri pokrila del stroškov zaposlenih. Točnega obsega finančne pomoči AJPES še ni objavil, a ocenjujemo, da so podjetja v svoje bilance vključile kako milijardo evrov dodatnih prihodkov iz tega naslova. Ta dodatni dohodek je seveda pomembno izboljšal rezultate podjetij, a na drugi strani tudi preprečil odpuščanje zaposlenih. Podjetja so torej z državno pomočjo nekoliko nadomestila izpad tekočih prihodkov in pokrila stroške zaposlenih, ki bi sicer izgubili delo ali pa predstavljali breme podjetij.
You must be logged in to post a comment.