Bine Kordež
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te naložbe in z njo povezanimi korupcijskimi dejanji, lahko se piše o ekološki problematiki, v zadnjem času pa je ta naložba aktualna tudi zaradi visokih izgub, zaradi katerih naj bi bila družba pred stečajem. Obravnava kateregakoli od navedenih vidikov Termoelektrarne pri bralcih okrepi prepričanje, da gre za najbolj zgrešeno naložbo v Sloveniji, katero bi bilo najbolje čim prej zapreti.
A kot vsaka zgodba, tudi ta ni črno-bela in ima tudi svoje argumente, ki zahtevajo temeljit premislek o bodočih odločitvah. Seveda ni namen tega teksta, da bi opravičeval ustreznost naložbe v blok 6 ali upravičenost za nadaljevanje obratovanja. Namen je samo nekoliko predstaviti vidik izgube, ki se v javnosti praviloma dokaj napačno interpretira in zaradi tega dodatno krepi prepričanje o nujnosti zaprtja elektrarne.
Kot rečeno – glede ustreznosti te naložbe in morebitni korupciji so bile napisane že cele knjige, uvedene razne preiskave, sporne poteze se preverjajo tudi na sodišču in o tem ne bi pisal. Tudi glede onesnaževanja okolja z izpusti je glede na usmeritve države nesporno, da je energetski obrat potrebno zapreti. Odprto ostaja edino vprašanje kdaj – takoj, do leta 2030 ali še kakih 10 let kasneje. A tudi to je področje o katerem se ogromno razpravlja, o katerem je dosežena visoka stopnja soglasja in ga na tem mestu ne bi obravnaval.
Lanska izguba Termoelektrarne Šoštanj v višini 280 milijonov eur pa je bila v zadnjem času v medijih močno izpostavljena kot dodatni razlog, ki bi lahko pospešil prenehanje obratovanja. V nadaljevanju bom podrobneje predstavil, kaj je razlog izgube in kolikšno dodano vrednost dejansko ustvarja TEŠ. Pred vseeno še nekaj podatkov o položaju TEŠ-a v slovenski energetiki.
Položaj TEŠ v slovenski energetiki
Dejstvo je, da TEŠ zagotavlja približno tretjino vse proizvedene električne energije Slovenije, kako desetino pa jo moramo uvažati. Ob tem je pomembno še drugo dejstvo, da TEŠ lahko prilagaja proizvodnjo porabi. Zaradi tega v najbolj kritičnih mesecih pomanjkanja ali povečane potrošnje elektrike prispeva tudi 40 % vse potrebne elektrike. Kakorkoli prisegamo na elektriko, proizvedeno s sončnimi celicami, ta vir zaenkrat prispeva manj kot 3 % k celotni proizvodnji, a le malo takrat, ko jo najbolj potrebujemo. Brez delovanja TEŠ bi bila Slovenija skoraj 40-odstotno odvisna od uvoza, ob neugodnih hidroloških razmerah ali izpadu NEK tudi preko polovice. Tega pa si kot država, tudi zaradi strateške varnosti, preprosto ne moremo in ne smemo privoščiti.
Glede na trenutno znane tehnologije in kljub usmeritvi v čim hitrejšo postavljanje sončnih elektrarn ter nadaljevanja izgradnje hidroelektrarn na Savi, si do izgradnje druge nuklearke, zaprtja TEŠ-a preprosto ne moremo predstavljati. Potrošnja elektrike, kot najbolj čistim energentom, bo s časom samo še večja, kar bo razmere na oskrbi z elektriko le še zaostrilo. Vse to so razlogi, da bo TEŠ moral še kar nekaj časa obratovati, ker alternativ danes preprosto nimamo.
Rezultat poslovanja TEŠ
Seveda je potem takoj na mestu vprašanje – kaj pa izguba? V finančnem poslovanju družbe je vedno potrebno ločiti dodano vrednost, ki jo ustvarja posamezna družba, denarni tok in končni rezultat poslovanja (dobiček/izgubo). Dodana vrednost je s stališča države, z makroekonomskega vidika, najbolj pomembna kategorija. Pokaže, koliko je bilo v posamezni družbi ustvarjeno in kaj je potem na razpolago za delitev (za zaposlene, za lastnike, za državo/davke). Za podjetje je seveda končni rezultat zelo pomemben, a še bolj se danes spremlja denarni tok (EBITDA), ki ga družba ustvarja. Torej sredstva, ki ostanejo družbi po pokritju tekočih stroškov in jih lahko nameni za nove naložbe, odplačila posojil ali izplačila lastniku. Poglejmo te tri kategorije poslovnega rezultata za TEŠ skupaj s Premogovnikom Velenje (PV). Gre sicer za dve ločeni družbi, a sta pri poslovanju tako soodvisni, da je smiselno gledati rezultate skupaj.
Po bilančnih izkazih je bilo v teh dveh družbah zadnja tri leta ustvarjeno okoli 90 do 100 milijonov eur dodane vrednosti letno. Dodatno pa je na TEŠ vezano veliko družb, ki zanjo opravljajo razne storitve in v primeru zaprtja elektrarne seveda teh dohodkov in te dodane vrednosti ne bi bilo. Potem pa je vse bolj pomembno plačilo emisijskih kuponov kot neke vrste “kazni” za onesnaževanje okolja, kar je za TEŠ sicer strošek, za državo pa na drugi strani tudi prihodek, saj se sredstva stekajo v podnebni sklad. Ob zaprtju seveda tudi tega plačila ne bi bilo in s stališča države kot celota, je plačevanje teh kuponov dodana vrednost.
Če seštejemo vse skupaj, je lani TEŠ k celotni dodani vrednosti države (k BDP) prispeval kar blizu 200 milijonov eur. To je približno toliko kot znaša npr. dodana vrednost v Petrolu ali Revozu, kar pomeni da spada TEŠ po pomembnosti za ustvarjanje dodane vrednosti v državi med največje družbe ne glede na sicer izkazano izgubo. In ob zaprtju TEŠ-a bomo vse te dohodke (0,45 % BDP) seveda izgubili.
Iz tabele je tudi razvidno, kako je vsa ta dodana vrednost porabljena. Skoraj 100 mio eur gre za prejemke zaposlenih v obeh družbah in pri podizvajalcih ter okoli 25 mio eur za obresti. TEŠ namreč za najeta posojila plačuje obresti in poroštva po skoraj 5 % letno, kar bi bilo sicer smiselno zamenjati za današnje ugodnejše pogoje financiranja, a se tega seveda ne bo nihče lotil.
Plačilo emisijskih kuponov
Drugi največji znesek porabe ustvarjene dodane vrednosti v TEŠ-u pa gre za plačilo emisijskih kuponov. Plačilo teh sredstev, ki predstavlja vse večje breme za Termoelektrarno in njenega lastnika (državo), pa na drugi strani predstavlja priliv v podnebni sklad, ki je namenjen za sanacijo ekološke škode. Tam je trenutno zbranih že (neporabljenih) 130 mio eur, v naslednjih treh letih pa računajo na dodatnih 300 mio, torej bo skupaj razpoložljivih 430 mio eur. Kakor ima država na eni strani težave s plačevanjem emisijskih kuponov v TEŠ-u, pa se zdi, da ima na drugi strani tudi “težave”, kako ta denar potem učinkovito porabiti.
Spodaj je spisek vseh 55 ukrepov (vrst porabe) kamor naj bi namenili skoraj pol milijarde eur do leta 2023 (glede na dvigovanje cen emisijskih kuponov bo razpoložljivih sredstev verjetno še več). Nekako se je težko znebiti občutka, da se dobesedno išče načine, kako ta sredstva porabiti. Na primer – nadgradnja železniških prog ali ureditev HE se financira tudi iz drugih virov, a bomo zaradi “presežka” denarja na Podnebnem skladu, verjetno za ta namen tudi iz tega vira namenili 80 mio eur (in ustrezno manj iz proračuna).
A ni namen, da bi ocenjeval ustreznost porabe tega denarja, zavedati se le moramo, da bodo takšna sredstva na Skladu le ob obratovanju TEŠ-a. Lahko bi skoraj rekli, da jih država daje iz desnega v levi žep, le da se na desni (v TEŠ-u) muči z zbiranjem, na levi (v Skladu) pa se potem muči, kako ta sredstva porabiti.
Slabitve naložb in izguba
Iz poslovanja je torej TEŠ uspel pokriti vse navedene tekoče izdatke in ustvariti celo pozitivni denarni tok. In zakaj torej izguba? V izgradnjo Bloka 6 je bilo vloženo skoraj 1,4 milijarde eur, česar pa prihodki od prodaje elektrike ne pokrivajo – sicer predvsem zaradi močno povečane “kazni” zaradi izpustov (beri plačevanja emisijskih kuponov).Tu seveda lahko odpremo diskusijo o upravičenosti in ustreznosti naložbe, a za današnjo odločanje, so pomembni samo tekoči prihodki in tekoči stroški in ne morebitni stari grehi. Pri tekočem poslovanju pa ima TEŠ pozitivni denarni tok, vzporedno pa ustvari še ogromno dodano vrednost, ki jo z zaprtjem izgubimo (seveda tudi škodljive izpuste).
Vrednost vsake naložbe se praviloma v času njene življenjske dobe odpiše (amortizira), kar povzroča dodatne stroške in v TEŠ-u tudi izgubo. Zaradi opisanih rezultatov poslovanja in pričakovanega hitrejšega zaprtja termoelektrarne pa so v družbi ocenili, da je potrebno vrednost naložbe poleg amortizacije odpisovati hitreje. Zato so že leta 2019 vrednost oslabili za dodatnih 408 mio eur, lani pa še za 243 mio eur. To je tudi povzročilo visoko lansko izgubo, poslabšalo kapitalsko ustreznost in odprlo razpravo o nevarnosti stečaja družbe.
Takšno dodatno zmanjšanje vrednosti naložbe je namreč močno znižalo kapital družbe in brez ukrepanja bi družba res postala insolventna. Seveda lastnik (Holding Slovenske elektrarne d.o.o. – HSE) tega ni mogel dovoliti, zato je lani povečal kapital za 150 mio eur s konverzijo terjatev in zagotovil kapitalsko ustreznost TEŠ-a. To so seveda dodatne obremenitve za TEŠ in HSE, a zavedajoč se, da bo potrebno oslabiti še preostalih 500 mio eur vrednosti naložbe, to delajo postopno. Pri višini slabitve gledajo tudi kapitalsko sposobnost lastnika – HSE (tudi on potem odpisuje vrednost naložbe v TEŠ), sicer bi lahko imela probleme z insolventnostjo tudi ta družba.
Pri oceni višine dodatne slabitve gre dejansko za subjektivno oceno, koliko lahko še znižajo vrednost naložbe, da ne bi preveč znižalo kapital krovne družbe HSE. Pri pa je zanimivo, kako se potem ta dodatna slabitev (lani 243 mio eur na TEŠ in posledično dodatna slabitev naložbe v TEŠ s strani HSE za 300 mio eur) prikazuje kot najbolj točno ugotovljen znesek s strani pooblaščenih ocenjevalcev in s potrditvijo revizorjev.
Lani se namreč ni zgodilo nič posebnega, da so morali ravno lani oslabiti naložbo za teh 243 mio eur – to bi lahko naredili tudi leto ali dve prej ali tudi kasneje, lahko tudi več ali manj. A so se pač tako odločili, revizorji pa potem potrdili, da točno ta znesek v knjigah “pošteno odraža finančni položaj družbe”. Vrednost naložb v osnovnih sredstvih TEŠ je bila npr. konec leta 2019 milijardo eur in v letnem poročilu piše, da je ta vrednost “poštena”, nato pa jo v letu 2020 znižajo na 787 mio eur in po novem je ta vrednost “poštena” (čez leto pa mogoče že neka tretja).
Pri tem je tudi zanimivo, da so se odločili ravno za 243 mio eur slabitve. Skupna izguba TEŠ je zaradi tega znašala 49 % osnovnega kapitala družbe. Na drugi strani namreč zakon pravi, da se šteje, da je družba insolventna, če izguba preseže 50 % osnovnega kapitala. Tudi to je bil najbrž razlog, da so cenilci ugotovili potrebo po točno takšni višini slabitve. A kot rečeno, to so samo računovodske spremembe v bilancah, ki so seveda pomembne za ugotavljanje kapitalske ustreznosti družbe – vendar pa na tekoče poslovanje (prilive, odlive denarnih sredstev) neposrednega vpliva nimajo.
Sklep
Kakorkoli torej lahko ugotavljamo pretekle slabe odločitve glede izgradnje šestega bloka elektrarne, je danes dejstvo:
- da TEŠ proizvede tretjino vse električne energije v Sloveniji, v najbolj kritičnih mesecih za oskrbo še več; lahko se sicer zapre, a ob danes poznanih tehnologijah proizvodnje, prenosa in shranjevanja električne energije bi postali z zaprtjem TEŠ-a pred izgradnjo NEK 2, energetsko tako močno odvisni od tujine (tudi do polovice v kritičnih obdobjih), da si tega ne smemo privoščiti, ne finančno in še manj strateško ter varnostno, in
- da TEŠ kljub računovodski izgubi s prodajo elektrike danes za Slovenijo ustvarja blizu 200 mio eur dodane vrednosti, kar je eden večjih prispevkov kake družbe k BDP države.
Nesporno je, da bo TEŠ zaradi ekoloških vidikov potrebno zapreti, a pri odločitvi, kdaj, je poleg obsega škodljivih izpustov potrebno upoštevati tudi navedena dva vidika in se zavedati celokupnih posledic te, sicer pričakovane odločitve.
DAMIJAN blog 
Vse bilance in vprašanja o delovanju TEŠ 6, ki jih podrobno obravnava g Kordeš terjajo še odgovor na vprašanje, zakaj pristojni organi RS ( Vlada, državno pravobranilstvo, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za gospodarstvo) ne ukrepajo glede na ugotovitve Preiskovalne komisije Državnega zbora ( Hanškove komisije) v poročilu, ki ga je sprejel Državni zbor v katerem je jasno ugotovljeno, da je bila investicija v TEŠ 6 trikrat preplačana, ker je TEŠ d. o. o. vseh 11 sklopov naročil izvedel nezakonito. TEŠ namreč ni oddal naročil po postopku javnega naročanja po ZJN, temveč po postopku javne ponudbe po Obligacijskem zakoniku.
Če želimo stanje sanirati, to ne bo mogoče, če nočemo tudi sankcionirati nezakonite oddaje naročil, kar je imelo za posledico trikratno preplačilo vrednosti te investicije, ki bi smela stati največ 600 milijonov evrov in ne 1.400 milijonov evrov, pri čemer ne vemo, ali je to vsota z ali brez DDV.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pa kakšne neumnosti spet trosiš Stanko???
Trikrat preplačane?!? Dej, no! Prebral sem čisto vse investicijske programe TEŠ6 od začetka do konca po službeni dolžnosti, govoril z vrsto ekspertov, ki so postavili več TE na premog in nukleark in za razliko od nekaterih finančnih telebajskov, ki se pojavljajo v medijih in parlamentu, se na te stvari, kot dolgoletni finančni direktor, malo razumem!
Normalna cena za TEŠ6 ob vseh dodatnih zahtevah, ki so se pojavljale (največ ekoloških zaradi katerih je TEŠ6 danes verjetno ena najbolj čistih TE na premog v Evropi – strošek 120 milijonov EUR) je bila približno 1,1 milijarde EUR..
Tisti simpletoni, ki so zamenjali začetni strošek tehnološke opreme (kotel in turbina) z vrednostjo cele elektrarne tega ne vejo ali pa nočejo vedeti. Parlamentarna komisija! Poslali so mi poročilo, ko pa bi moral biti priča, ni bilo iz njihove strani nobenega navdušenja. Že vedo zakaj. Tisto poročilo ima po mojem mnenju en sam namen. Da se zakrije prave akterje. Marsikaj bi se dalo povedati o tem. Ampak sama ideja izgradnje TEŠ6 ni problematična, čeprav bi sam (takrat in zdaj) raje videl nuklearko.
Bravo Bine! Kot vedno odlična analiza! Da dodam še malo širši pogled.
Najdražja je elektrika , ki je ni ali tista, ki jo moraš dolgoročno uvažati. Poglejmo samo primer Italije in njene cene elektrike. Francozi, katerih 4 do 5 nukleark (odvisno od potreb) dela samo za Italijo, jih skubijo na polno. Zakaj? ker so ekološki italijanski talibani ustavili gradnjo nukleark v Italiji. To da so jih potem zgradili v Franciji, in da na koncu dobivajo prav tako elektriko iz nukleark, samo po bistveno večji ceni, jih seveda ne moti. Kot tudi nemške zelene ne.
Na koncu si mislim, če hočete tki. “zeleno” elektriko si jo sami plačajte. Po polni ceni, vključno s stroškom sekundarne in terciarne regulacije. A me prav zanima kakšno bi bilo potem navdušenje za “zeleno” energijo. Ta traja toliko časa dokler je plačnik nekdo drug.
Ta norost bo dobesedno ubila Evropo. Ni čudno, da se stare kulture kot so Indija in Kitajska te igre ne gredo več. Indijci niso niti prišli v London na priprave na COP26; Kitajci ne sprejemajo nobenih novih pogojev in dajejo dodatne stimulacije za izgradnjo TE na premog ob letošnji rekordni porabi premoga (pa ne samo na Kitajskem). Ob njima je še 85 drugih držav. Glej:
https://www.thegwpf.com
In mi v Evropi bomo ob svojih manj kot 10% svetovnih (man made) izpustov CO2 (ki je mimogrede plin življenja in temelj fotosinteze), rešili svet!!!.
Da ti pamet stane!
Všeč mi jeVšeč mi je
Trg električne energije je eden najbolj (če ne najbolj) učinkovitih trgov, saj se cena izračuna algoritemsko na dnevni akciji za praktično celotno Evropo. Tako Francozi nič ne “lupijo” Italijanov, temveč slednji dobijo elektriko po najnižji možni ceni, ki je večinoma iz tujine (čeprav imajo svoje elektrarne, ki bo lahko pokrile porabo, a seveda po višji ceni, tako kot je za nas pogosto elektrika iz TES6)
Všeč mi jeVšeč mi je
Marko,
Se večinoma strinjam. Samo na dve “malenkosti” bi opozoril:
1. Vsaj za enih 261 mio evrov pa je bil TEŠ 6 vseeno preplačan. Za toliko sta se namreč pogodila v zunajsodni poravnavi HSE in GE (naslednik Alstoma)
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/hse-je-od-naslednika-alstoma-iztozil-261-milijonov-evrov-131-milijonov-jih-je-ze-prejel-na-racun/572444
2. Ni sporno, da potrebujemo količine elektrike, ki jih proizvaja TEŠ. Problem je, ker sama investicija v TEŠ 6 ni bila potrebna in bi lahko enak učinek, vendar za petino te cene, dosegli z obnovo in nadgradnjo blokov 4 in 5. Ki bi delovala do 2033, ko je predviden zapiranje TEŠ 6. Ob tem, da se je že takrat vedelo, da lignita v Velenju ne bo dovolj. Pa so pač naročili ustrezne študije, da so pokazale “prave cifre”.
Investicija v TEŠ 6 je bila izsiljena in ve se, katera politična rumeno – rdeča nadkoalicijska sprega je ta projekt forsirala in omogočila njegovo izvedbo (od spremembe investicijskega načrta do izsilitve sprejema zakona o poroštvu).
Všeč mi jeVšeč mi je
Glede emisijskih kuponov se motite (upam da ne namenoma!) – država prodaja kupone na skupnih evropskih akcijah, tako da če jih ne bi kupoval TEŠ bi jih neko drugo evropsko podjetje. Z rastjo cen kuponov bo ta številka letos krepko presegla 100 mio letno (verjetno tudi 150 mio), kar je čista izguba za Slovenijo, ne glede na to, kako se obrača zgodbo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Na spletu je težko pridobiti kake informacije o vplačilih v podnebni sklad in o finančnih tokovih v zvezi z emisijskimi kuponi, zaradi česar sem sklepal, da gre za neposredna vplačila v podnebni sklad. Če gre dejansko za ločene transakcije (hvala bralcu za opozorilo), potem so v tem delu zaključki v članku napačni, v ostalem delu pa držijo. Nasploh preseneča, da je za temi emisijskimi kuponi, ki bi jih razumeli kot nek nevtralen prenos sredstev s strani onesnaževalcev v korist skladov za sanacijo onesnaževanja, velika trgovina, interesi in na koncu tudi ogromni zaslužki zasebnih družb (k sreči imamo tudi v Sloveniji družbo, ki je s svojo sposobnostjo v mednarodnem trgovanju s kuponi zadnjih deset let zaslužila preko 60 mio eur).
Všeč mi jeVšeč mi je
Marko, izvoli prebrati v Državnem zboru sprejeto poročilo preiskovalne tako imenovane Hanžkove komisije in nato razloži poslancem Državnega zbora, da trosijo neumnosti, ki sem jih povzel po njihovih ugotovitvah. Državni zbor je ugotovil, da je TEŠ bil zavezan voditi investicijo z oddajo naročil po postopku javnega naročanja. Ker javnega naročanja ni bilo, je bila oddaja vseh 11 sklopov naročil za izgradnjo TEŠ 6 nezakonita, v posledici česar bi morala Slovenija, ki je to investicijo plačala iz javnih sredstev uveljavljati ničnost pogodb o oddaji naročil za TEŠ 6.
Kar se tiče preplačila, pa se izvoli prepričati, koliko znaša investicijska vrednost za termoelektrarne v Evropi na MW moči. Že dolgo časa velja za normalno Evropo formula 1MW = 1 milijon evrov. Torej 600 MW = 600 milijonov evrov, ne več in ne manj, razen v Sloveniji, kjer je 600 MW TEŠ6 = 1.400 milijonov evrov.
Sicer pa ne gre za trosenje neumnost, temveč za vprašanje resnice. Če si nagnjen k resnici, se najprej prepričaj o dejstvih, nato pa širi svoje vrednostne sodbe o vseh, ki presegamo tvoj nivo intelektualnega poštenja.
Všeč mi jeVšeč mi je
Stanko,
1 milijon Eur na MW je cena za standardno velikost TE na premog, ki je 1GW, ki dela v baseload režimu, ki ni na potresnem področju in ki nima ekstremnih zahtevkov glede čistoče izpuhov.
TEŠ6 je v podstandardni velikosti tj, 600 MW (originalna zahteva je bila sicer 540 MW) vendar je bil 600 MW še najmanjši serijski blok s tehnologijo nadkritične pare, ki so jo zahtevale tako EIB (kot pogoj za financiranje) kot tudi slovenska zakonodaja, ki pri izkoriščanju naravnih bogatstev zaheva BAT (Best Available Technology).
TEŠ6 dela v trapezu kar pomeni, da moč prilagaja (v minutah) v razponu med 40% in 100% in je s tem glavni regulator (poleg HE) slovenskega el. sistema. Kaj to pomeni?. Da zagotavlja frekvenco sistema tudi takrat, ko ni vode v HE. Na to ključno funkcijo TEŠ6 pozabljajo vsi telebajski, ki se oglašajo na to temo. In mimogrede, obnovljivi viri ne samo, da ne morejo zagotavljati te ključne funkcije za stabilnost el.sistema, temveč zahtevajo dodatne enote (tipično plinske TE). Na kar se zelo prikladno pozablja, ko se govori o ceni teh sistemov.
TEŠ6 stoji na potresnem področju kar zahteva ustrezne prilagoditve opreme.
Na TEŠ6 so se do amena izživljali okoljevarstveniki in zato je TEŠ6 danes verjetno najbolj čista TE na premog v Evropi (s parametri, ki daleč, tudi nekajkrat presegajo podobne v generaciji najsodobnejših TE na premog v Evropi) in zato tudi ustrezno dražja. Na to se zelo prikladno pozablja. Vse lepo in prav, ampak da se zavedamo, ekologija tudi stane. In včasih zelo.Pri tem niti ne računam zamude, ki je zaradi tega nastala in opurtunitetnih stroškov (ki so mimogrede izjemni).
Kar se tiče naročil, ni me bilo zraven, ko so jih oddajali, prišel sem kasneje. Videl pa sem pravne razlage, ki so bile podlaga za naročanja in kolikor se spomnim stvari niso bile niti slučajno tako črno bele, kot jih poskušaš prikazati. O tem se je razpravljalo pred naročanjem in narejen so bili pravne razlage. Nisem pravnik, da bi sodil o tem. Prav tako nisem prepričan, da je Hanžkova komisija organ, ki bi lahko meritorno odločal o tem. Gre za pravno, ne politično vprašanje.
Stanko, kar se tiče intelektualnega poštenja. Da ti dam nasvet moje mame, profesorice starega kova. Približno takole je rekla.:
“Preden hočeš filozofirati o neki stvari, moraš najprej nekaj vedeti o tem.”
Žal 99% tistih, ki so javno “filozofirali” o TEŠ6 nima treh čistih o tej temi. Večina ne loči niti MW od MJ.
In tu pridemo do intelektualnega poštenja. Je pošteno od intelektualcov, da se javno vključujejo v razpravo o zadevi, o kateri v bistvu nimajo pojma?
Odgovori si sam.
Všeč mi jeVšeč mi je
Jože,
da je Alsthom-ova poravnava pokrila velik del stroškov, ki je nastal zaradi stop-and-go politike in diletantskega pogajanja bivše ministrice je zelo dobrodošlo in prijetno presenečenje. Osebno ne verjamem, da je v primeru korupcije, kdo potegnil niti blizu tega zneska.
Kar se korupcije tiče, sem sam skupaj s kolegi iz AUKN podal prijavo za nekaj čez 5 milijonov EUR. Za ostalo nas je bilo (29 oseb v celem AUKN s tajnico vred za 12 mrd naložb)) enostavno premalo. Pa tudi na tem, se ni kasneje naredilo nič.
Če strogo upoštevamo slovensko zakonodajo, “obnova” ki je več kot obnova, po mojem niti ne bi bila možna. Pri izkoriščanju naravnih bogatstev Zakon zahteva BAT (Best available technology). Rešitev, ki jo omenjaš poveča izkoristek samo za 2% točke kar je absolutno premalo. (v primerjavi z 42% tehnologije kritične pare kar je bilo več kot tretjinsko izboljšanje). Pozabljamo, da so TE na premog investicije, ki so bazirane predvsem na ekonomizaciji variabilnih stroškov. Tu ne pri premogu ne pri CO2 kuponih v bistvu ne bi bilo nobenih učinkov.
Če postavljaš horizont investicije na 2032 potem bi bilo bolje pustiti, da bi oba bloka (5 in 4) tekla do takrat. Res, da sta bila oba že čez življensko dobo (TEŠ4 280.000 ur, TEŠ5 240.000 ur), vendar bi najmanj TEŠ5 , če ne že TEŠ4, zdržala do te dobe na račun vrhunskega vzdrževanja delavcev TEŠ.
To ni moja ocena, tako so ocenili tuji konzultanti.
Kar se premoga tiče, gre pri trditvi, da premoga ni, za čisto manipulacijo. Premoga je v Šaleški dolini še za najmanj eno tako elektrarno kot je TEŠ6, pa pri tem ne štejem stebrov pod elektrarno in Šoštanjem (če me spomin ne vara cca 40 milijonov ton). Je pa tu potrebno razlikovati med dvema stvarema. In sicer med trenutno dovoljenem rajonu odkopa in med zalogami v premogovnem rejonu. To sta dve različne stvari o katerih se pozablja. Kvalitetnega lignita v smeri proti Topolščici je več kot dovolj.
Da ponovim. Če bi jaz lahko odločal, potem bi v začetku prejšnjega desetletja (po 2000) zagnal projekt NEK2.(to bi pomenilo, da glede na velikost investicije cca 3,5 milijard USD zmanjka denarja za katerokoli drugo večjo investicijo v slovenskem el.energetskem sistemu – zato je bila borba med energetskimi lobiji tako kruta; šlo je preživetje) Znotraj mojega mandata v AUKN sem dal ideji NEK2 vso podporo, ki sem jo takrat lahko.
Žal sem prišel v času, ko je bila pogodba za TEŠ6 že podpisana in polovica vseh stroškov že “commited”. V tej situaciji je bilo nadaljevanje investicije edino logično. Tudi drugače mislim, da sam projekt ni bil zgrešen, glavni problem je, da se je začel 5 let prepozno in je podpis pogodbe padel v zgodovinski vrh cen opreme za TE. Če tega ne bi bilo, bi bila TE po moji oceni za nekaj sto milijonov cenejša (od normalne cene 1,1 milijarde). poleg tega bi lahko več let delovala v obdobju zgodovinsko visokih cen el.energije, kar bi bistveno vplivalo na življensko rentabilnost investicije. Zakaj je prišlo do zamude? Ne zaradi TEŠ, Rotnik je zadevo pravočasno pognal, za zamudo je izključno krivo “prepucavanje” slovenske politike. Ampak to je že druga dolga zgodba.
Je še en aspekt. Slovenci nismo naredili absolutno ničesar, da bi si podobno kot nekateri drugi vzhodnjaki pripogajali prehodna obdobja. Slovenci moramo biti seveda bolj papeški od papeža, v luči tedanje politične situacije okoli TEŠ6 še toliko bolj.
Pa naj stane kar hoče. “Sve če to narod pozlatiti.”
Všeč mi jeVšeč mi je