Renata Salecl, rekel bi ena izmed top-3 slovenskih filozofinj/filozofov svetovnega formata, ima dobro poanto glede cepljenja. Kaže na škodljivost neoliberalne paradigme, da osebne odločitve posameznikov vodijo k optimalnim družbenim izidom (saj veste, Smithova “nevidna roka” trga). S prstom kaže na to, da “neoliberalizem z glorifikacijo individualnih izbir dejansko ustvarja dolgoročno družbeno škodo“. Odločitev za (ne)cepljenje ne more biti stvar osebne izbire, ker z našo izbiro močno vplivamo na druge. Naša izbira prinaša velike negativne družbene eksternalije, vpliva na povečanje okužb, povečanje hospitalizacij, povečanje smrti, na posledično omejevanje dostopa do zdravstvenih storitev, na zapiranje javnega življenja in nekaterih gospodarskih dejavnosti, na obstoj delovnih mest, na stroške proračuna in višino davkov itd.).

Vzporednica z omejevanjem osebne izbire zaradi večje varnosti v prometu je zato zelo na mestu:

V avtu je obvezna uporaba varnostnega pasu. Voznik in potnik lahko sicer izbereta, da se ne bosta pripela, toda zaradi takšne odločitve bosta dobila denarno kazen, če ju ustavi policija. Vožnja pod vplivom alkohola prav tako ni stvar svodobne izbire, kjer se pozameznik odloči, kaj je prav in kaj je narobe. Tudi v tem primeru sicer posameznik lahko tvega in vozi vinjen ter s tem ogroža sebe in druge, a kaj lahko ga doleti sankcija.

Če ne bo posredovala država z obveznim cepljenjem ali omejevanjem svobode / izbire tistih, ki so se odločili za necepljenje, bodo po vzoru univerz, bolnišnic in podjetij v ZDA to pobudo pri nas morale prevzeti posamezne institucije in delodajalci.

Izjemno dobro branje, spodaj je nekaj odlomkov iz teksta Saleclove:

Večina razvitih držav je v zadnjih desetletjih šla skozi neoliberalno preobrazbo, ki temelji na ideji individualne izbire. Ljudje tako kar naprej poslušajo, da je v njihovem življenju vse od zdravja do uspeha in sreče odvisno od individualnih izbir. Zelo malo pa se razpravlja o izbirah, ki presegajo posameznika in zadevajo skupnost.

Čeprav bi že davno morali preklopiti na razmišljanje o družbenih izbirah, še posebej ob naraščujočih ekoloških problemih, nas je izgleda šele pandemija soočila z dejstvom, da neoliberalizem z glorifikacijo individualnih izbir dejansko ustvarja dolgoročno družbeno škodo. In nasprotovanje cepljenju v imenu individualne izbire je nekaj, kar pred našimi očmi ustvarja škodo – od individualnih izgub zdravja, življenja do ekonomskih, kulturnih izgub.

V svoji knjigi Izbira sem podrobno analizirala indoktrinacijo z ideologijo izbire, tukaj bom ponovila samo par ključnih tez. Problem ideologije izbire je, da izbiro dojema kot popolnoma racionalni akt, do katerega posameznik pride s tehtanjem dobrega in slabega izida izbire. Ob tem se pozablja, da je zelo malo »svobodnih« izbir. Velikokrat izbiramo pod vplivom drugih, družbenih pričakovanj in nezavednih vzgibov. Hkrati pa so naše izbire močno odvisne od našega ekonomskega položaja. Mnogokrat se pozablja, da je posameznik, ki je dojet kot nekakšen svobodni izbiralec vsega pomembnega v svojem življenju, dojet kot potrošnik in da je tudi odnos do lastnega telesa pa tudi do bližnjih ljudi vse bolj zasnovan na potrošniški logiki. Tako npr. govorimo o tem, da vlagamo vase, ali koliko vlagamo v druge (npr. otroke ali partnerja), računajoč seveda, da bo iz tega prišel nek željeni izkupiček. Če željenega izkupička ni, se velikokrat jezimo nase ali na druge ali pa se ukvarjamo s tem, da smo napačno izbrali.

Glorifikacija ideje izbire in vera v to, da lahko posameznik s pravilno izbiro pride do željenega rezultata oz. nekega zadovoljstva, je pripeljala do tega, da se danes ljudje vse težje odločajo. Med ljudmi, ki se niso cepili, je opaziti precej takšnih, ki se nikakor ne morejo odločiti, da bi se cepili, takšne, ki z odločitvijo kar naprej odlašajo, v ZDA pa opažajo tudi precej takšnih, ki čakajo, kaj bodo naredile avtoritete. Nekateri pravijo, da se bodo cepili, ko bo njihova agencija za zdravila FDA spremenila odobritev cepiv iz začasnega statusa v redno odobritev. Ob tem se seveda lahko vprašamo, če so se ljudje že sploh kdaj ukvarjali z vprašanjem, ali imajo zdravila, ki jih jemljejo, le začasno ali redno odobritev. Precej ljudi opazuje, kakšno je mnenje o cepivih pri političnih in medijskih voditeljih ter raznih influencerjih. Vse več pa je tudi takšnih, ki jim postane v nekem trenutku žal, da se niso cepili že pred časom. Ameriški mediji te dni opisujejo primere ljudi, ki so zboleli za Covid-19 in ki tik preden jih zdravniki dajo na ventilator milo prosijo, da bi jih cepili.

Na univerzah v ZDA trenutno poteka velika debata okoli vprašanja, ali bi se od študentov, ki se konec poletja vračajo v šolske klopi, zahtevalo obvezno cepljenje. Po zadnjih informacijah se je že 600 univerz odločilo za ta ukrep. Študenti, ki se ne bodo cepili, bodo morali dnevno opraviti hitri test, saj drugače ne bodo smeli v predavalnico. V zvezni državi Indiana se je osem študentov odločilo tožiti univerzo, sklicujoč se na dejstvo, da je obvezno cepljenje v nasprotju z ustavo, ker omejuje enakost med ljudmi. Sodnik je razsodil, da ima univerza pravico zahtevati, da se študenti in delavci cepijo, razen če imajo kakšen medicinski ali verski razlog, ki jim to preprečuje. V Teksasu so se na sodišče obrnili nekateri zaposleni v eni od bolnišnic v Houstonu, kjer je prav tako postalo obvezno, da se zaposleni cepijo. Sodnik je to tožbo zavrnil, sklicujoč se na dejstvo, da je bolnišnica izbrala politiko cepljenja zaradi varnosti zaposlenih, pacientov in njihovih družin. Zaposleni pa lahko svobodno izbirajo, če želijo delati v tej bolnišnici ali kje drugje.

Vir: Renata Salecl, Disenz