V zadnjih tednih je v javnosti izbruhnila zanimiva »afera Huang« filmskih razsežnosti, ki simbolično kaže, kako hitro se vračamo nazaj v ozračje hladne vojne. Žanr vohunskih romanov in filmov očitno spet cveti, tudi na straneh gospodarskih časopisov. Intimno razmerje direktorja enega najvplivnejših podjetij na svetu, katerega čipi predstavljajo 90 % infrastrukture za učenje modelov umetne intelligence, s podjetnico kitajskega rodu je postalo vprašanje nacionalne varnosti, trgovanje s Kitajsko pa preizkus politične lojalnosti. V ozadju zgodbe je boj za nadzor nad tehnologijo, od katere si obe velesili obetata gospodarsko in strateško premoč. Filmska zgodba za novo nadaljevanje Jamesa Bonda, le da so tokrat namesto Britancev in Rusov v ospredju Američani in Kitajci.
V središču afere je Jensen Huang (tajvansko-ameriškega rodu), soustanovitelj in prvi mož Nvidie, ki je 8. novembra priznal nezvestobo. New York Times je pred tem poročal o njegovem tesnem odnosu z Alice Huang (kitajskega rodu), poslovno žensko, povezano s singapurskim ponudnikom računalniških storitev Megaspeed. Ameriške oblasti naj bi jo prepoznale kot kitajsko obveščevalno sodelavko, Megaspeed pa preiskujejo zaradi suma, da je kitajskim kupcem pomagal do čipov, za katere veljajo izvozne omejitve. Osebna zgodba se je tako povezala s preiskavo dobav tehnološke opreme na Kitajsko. Nvidia je začela notranjo preiskavo, primer pa po Trumpovih navedbah preiskuje tudi FBI.
Na to zgodbo se je britanski The Economist odzval z odločnostjo, ki precej prehiteva razjasnitev dejstev. V uvodniku z radikalnim naslovom »Jensen Huang must resign« je včeraj zahteval Huangov odstop ali razrešitev. Njegov osrednji argument je, da že razmerje s predstavnico pomembnega kupca pomeni resen konflikt interesov in kaže na nesprejemljivo slabo presojo. Zaradi strateškega pomena Nvidie bi moral Huang ravnati posebej previdno. Po oceni Economista je položaj dodatno poslabšal z javnim zavajanjem o naravi njunega odnosa.
Kaj je dejanski Huangov »greh«? Tukaj imamo dve alternativni razlagi. Prva je, da je Jensen Huang prek poslovne mreže Alice Huang v Kitajsko v času izvoznega embargo za čipe prodal za najmanj 7,5 milijarde USD čipov. To izvira iz poročila The Information, ki ga je 10. novembra povzel Reuters. Po njem naj bi povezave Alice Huang z Nvidio in distributerji pomagale dobaviti približno 240.000 čipov H100, H200 in A100 na Kitajsko prek mreže podjetij, med drugim Shanghai Century Litong. Gre za oceno vrednosti dobav prek te mreže, ne pa še dokaz, da je Jensen Huang osebno organiziral nezakonit izvoz.
Ta del zgodbe je nedvomno pomemben, ker je Kitajska v času tehnološkega zaostajanja lahko prišla do naprednih čipov za umetno inteligenco. Toda ta zgodba se je bolj kot ne končala z lansko kitajsko omejitvijo uvoza čipov Nvidia. Trumpova administracija je izdala dovoljenje za prodajo čipov H200 in to povezala s finančno koristjo za ameriško državo. Nvidia v letnem poročilu pojasnjuje, da morajo čipi pred izvozom kupcu skozi pregled v ZDA, ob tem uvozu pa zanje velja 25-odstotna carina. Reuters je 14. maja poročal, da kljub ameriškim dovoljenjem še ni bilo dobav, saj je Peking omejeval nakupe in usmerjal vlaganja v domačo industrijo. Po podatkih IDC, ki jih je oktobra objavil Reuters, je Nvidiin delež na kitajskem trgu čipov za umetno inteligenco v podatkovnih centrih v prvi polovici leta 2026 zdrsnil na 34 %, Huawei pa je dosegel 28 %. Nvidiine dobave so se medletno zmanjšale za 44 %. Ta zastoj razkriva meje ameriškega vpliva na kupca, ki si hkrati gradi alternative.
Druga razlaga Huangovega greha, ki je filmsko je bistveno bolj zanimiva, se skriva v spodnjih dveh videih, in sicer: koliko informacij o bodočem razvoju najbolj naprednih in zmogljivih čipov je Huang prek svoje intimne kolegice Huangove posredoval Pekingu in koliko je s tem pomagal Kitajski pri tehnološkem dohitevanju Amerike?
No, meni pa je, iz povsem filmskega vidika, bolj zanimiv twist v spodnjem videu: kaj pa če je Jensen Huang v tej zgodbi igral bolj aktivno vlogo in prek Alice Huang zavestno zavajal Peking z napačnimi informacijami?
V glavnem, čakam na dobro filmsko upodobitev te zgodbe, ker ima res potencial. Sploh, če upravni odbor Nvidie danes razreši Huanga in da se ta kasneje kot Steve Jobs vrne nazaj na čelo skrahirane Nvidie.
