Kitajska na robu finančnega/bančnega zloma?

Glasovi o skorajšnjem bančnem zlomu Kitajske se vrstijo že vrsto let. The Economist je že januarja 2004 navajal, da je v kitajskih bankah za skoraj 30% slabih kreditov in da bi to utegnilo zlomiti celoten kitajski finančni sistem. Decembra 2011 je 61% respondentov v Bloombergovi anketi napovedalo bančni zlom na Kitajskem v roku 5 let. Od marca letos so se glasovi o skorajšnjem zlomu še okrepili. Wall Street Journal je marca letos navedel izjave Nomurinih ekonomistov Zhanga in Chen, da je Kitajska presegla že vse tri svarilne indekse, kot jih je kazalo ameriško gospodarstvo pred zadnjo bančno krizo – nepremičninski balon, hitro povečanje zadolženosti podjetij in upadanje gospodarske rasti.  Nadaljujte z branjem

Booz Allen – najbolj donosno vohunsko podjetje

In the fiscal year ended in March 2013, Booz Allen Hamilton reported $5.76 billion in revenue, 99 percent of which came from government contracts, and $219 million in net income. Almost a quarter of its revenue—$1.3 billion—was from major U.S. intelligence agencies. Along with competitors such as Science Applications International Corp. (SAIC), CACI, and BAE Systems (BAESY), the McLean (Va.)-based firm is a prime beneficiary of an explosion in government spending on intelligence contractors over the past decade. About 70 percent of the 2013 U.S. intelligence budget is contracted out, according to a Bloomberg Industries analysis; the Office of the Director of National Intelligence (ODNI) says almost a fifth of intelligence personnel work in the private sector. Nadaljujte z branjem

Mercator = Billa?

Reči, da je bilo presenečenje popolno, bi bilo premalo. Ne presenečeni ali nemara osupli, dobesedno šokirani so bili vsi: dobavitelji, poznavalci, novinarji, javnost in zaposleni, vključno s predsednikom uprave. Največja trgovska veriga v državi, povrhu vsega domača, več kot 1300 prodajaln in 18.000 zaposlenih doma in v sosednjih državah, več tisoč malih dobaviteljev in dobri dve milijardi evrov letnega prometa, je čez noč dobila novega lastnika, in to iz neposredne soseščine. Razprodaja, konec domače trgovine, kaj bo z dobavitelji, prihaja na police cenena tuja roba… je bilo slišati z vseh strani. Komaj poldrugo leto po stečaju in razkosanju dotlej drugega največjega (prav tako domačega) trgovskega podjetja so bile tako več kot štiri petine trgovine z vsakdanjimi potrebščinami v tujih rokah. Nadaljujte z branjem

Boris Vezjak o možnosti korupcije in cenzuri pri prodaji Mercatorja

Se nam s prodajo Mercatorja res obeta največja možna korupcijska afera trenutno? Kakšni zavezniki so ob tem domači uredniki in novinarji? Je njihova naloga, da razprave o prodaji Mercatorja utišajo, potisnejo pod preprogo in skrijejo, so zgolj lenobni in brezbrižni? Se nad njimi vršijo pritiski, so nalogo vendarle opravili zadovoljivo? Bodimo še bolj minimalistični in ugibajmo »ab ovo«, kar se novinarskega poguma tiče: je sicer izrečen sum o korupcijski aferi sploh »obstal«, mu je bilo dovoljeno priti do javnosti? In to v zadevi, ki je epohalnega pomena za slovensko gospodarstvo? Nadaljujte z branjem

Smrt na obroke ali logistika po slovensko

Pred dvema tednoma sem se spraševal o tem, kako neki so letališča v bližnji soseščini ter širom Evrope odprla vrata nizkocenovnim prevoznikom ter s tem dvignila svoje prihodke ter oživela gospodarsko aktivnost v regiji, brniško letališče pa tega modela ni bilo sposobno kopirati. Razlog za to sem našel v državnem lastništvu in škodljivem »strateškem partnerstvu« s prav tako državnim nacionalnim prevoznikom. Danes se sprašujem o tem, zakaj Avstrija, Italija, Češka, Slovaška in Poljska vidijo interes v logistiki in zakaj pospešeno vlagajo milijarde evrov v izgradnjo jadransko – baltskega transportnega koridorja (z vso logistično infrastrukturo) mimo Slovenije in zakaj slovenska politika samo paralizirano gleda ta proces. Proces, ki bo Sloveniji speljal transportne tokove, oklestil potencial razvoja Luki Koper, Slovenskim železnicam in drugim logistom ter oropal slovensko gospodarstvo nove dodane vrednosti in delovnih mest. * Nadaljujte z branjem

Izgubljeni milijoni – od tajkunov, Amerike do Mercatorja

Bine Kordež

V času, ko na eni strani seštevamo milijone in milijarde evrov, ki jih bo potrebno nameniti za sanacijo bančnega sistema, na drugi pa se pogajamo za vsak milijon, ki bi ga lahko privarčevali v zdravstvu ali šolstvu, je seveda jeza ljudi popolnoma razumljiva. Kot je tudi razumljivo spraševanje ali bo za takšno stanje kdo odgovarjal ali se vsaj pokesal, kot je nedavno zapisal komentator v Delu »za napake, ko so banke metale posojila tajkunom in gradbincem tako rekoč z lopato brez ustreznih zavarovanj«. Mnenje o takratnih dogajanjih in nepravilnostih je danes seveda absolutno poenoteno in dilem ni. Poslovne in politične odločitve iz obdobja pred krizo se pač odražajo v današnji slabi gospodarski situaciji, vseeno pa sta ob tem zanimiva dva vidika, ki se v teh razpravah le redko pojavita. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: