Boris Vezjak o možnosti korupcije in cenzuri pri prodaji Mercatorja

Se nam s prodajo Mercatorja res obeta največja možna korupcijska afera trenutno? Kakšni zavezniki so ob tem domači uredniki in novinarji? Je njihova naloga, da razprave o prodaji Mercatorja utišajo, potisnejo pod preprogo in skrijejo, so zgolj lenobni in brezbrižni? Se nad njimi vršijo pritiski, so nalogo vendarle opravili zadovoljivo? Bodimo še bolj minimalistični in ugibajmo »ab ovo«, kar se novinarskega poguma tiče: je sicer izrečen sum o korupcijski aferi sploh »obstal«, mu je bilo dovoljeno priti do javnosti? In to v zadevi, ki je epohalnega pomena za slovensko gospodarstvo? Nadaljujte z branjem

Smrt na obroke ali logistika po slovensko

Pred dvema tednoma sem se spraševal o tem, kako neki so letališča v bližnji soseščini ter širom Evrope odprla vrata nizkocenovnim prevoznikom ter s tem dvignila svoje prihodke ter oživela gospodarsko aktivnost v regiji, brniško letališče pa tega modela ni bilo sposobno kopirati. Razlog za to sem našel v državnem lastništvu in škodljivem »strateškem partnerstvu« s prav tako državnim nacionalnim prevoznikom. Danes se sprašujem o tem, zakaj Avstrija, Italija, Češka, Slovaška in Poljska vidijo interes v logistiki in zakaj pospešeno vlagajo milijarde evrov v izgradnjo jadransko – baltskega transportnega koridorja (z vso logistično infrastrukturo) mimo Slovenije in zakaj slovenska politika samo paralizirano gleda ta proces. Proces, ki bo Sloveniji speljal transportne tokove, oklestil potencial razvoja Luki Koper, Slovenskim železnicam in drugim logistom ter oropal slovensko gospodarstvo nove dodane vrednosti in delovnih mest. * Nadaljujte z branjem

Izgubljeni milijoni – od tajkunov, Amerike do Mercatorja

Bine Kordež

V času, ko na eni strani seštevamo milijone in milijarde evrov, ki jih bo potrebno nameniti za sanacijo bančnega sistema, na drugi pa se pogajamo za vsak milijon, ki bi ga lahko privarčevali v zdravstvu ali šolstvu, je seveda jeza ljudi popolnoma razumljiva. Kot je tudi razumljivo spraševanje ali bo za takšno stanje kdo odgovarjal ali se vsaj pokesal, kot je nedavno zapisal komentator v Delu »za napake, ko so banke metale posojila tajkunom in gradbincem tako rekoč z lopato brez ustreznih zavarovanj«. Mnenje o takratnih dogajanjih in nepravilnostih je danes seveda absolutno poenoteno in dilem ni. Poslovne in politične odločitve iz obdobja pred krizo se pač odražajo v današnji slabi gospodarski situaciji, vseeno pa sta ob tem zanimiva dva vidika, ki se v teh razpravah le redko pojavita. Nadaljujte z branjem

Nov nemški recept za izhod iz krize

Tudi nemški jastrebi spoznavajo, da z nasilnim varčevanjem režejo vejo, na kateri sedijo. Natančneje, uničujejo tuje povpraševanje, od katerega je odvisno nemško gospodarstvo. Tako je tudi Peter Bofinger, član neodvisnega sveta ekonomskih svetovalcev nemške vlade prišel z idejo, da bi morali pospešiti agregatno povpraševanje v evrskem območju. In sicer z namensko izdajo evrskih obveznic. Nadaljujte z branjem

Mercator prodan, zdaj je čas za odškodninske tožbe

Zdi se, da je v devetem pokusu prodaja Mercatorja vendarle uspela. Prodaja Mercatorja je bila neizogibna, kot sem v Zbogom, Mercator pisal že pred leti. Odkar sta v znanem podmiznem poslu, ki se je zgodil avgusta 2005 v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janeza Janše, državna sklada Kad in Sod leta 2005 prodala svoja deleža v Mercatorju podjetjem v skupini Pivovarne Laško in Istrabenzu (in to ne samo brez prevzemne premije, ampak sta se pri tem še zadolžila pri bankah, da sta kot popotnico novima kupcema Mercator še dokapitalizirala), lastniške strukture v Mercatorju ni bilo več mogoče nadzorovati. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo Mercator pristal v rokah bolj dolgoročnih, tujih lastnikov. Nadaljujte z branjem

Saga o Mercatorju

V osvežitev spomina:

Mercatorjeva luknja in kazen (januar 2013)

Mercator nad Laško: Se iz pivovarske vojne niste nič naučili? (december 2011)

Zmaga pri Mercatorju, nato pa kaj? (december 2011)

Ponos rešen, Mercator zataknjen v grlu (maj 2011)

Zbogom, Mercator (marec 2011)

Leta tečejo, mi pa še vedno zganjamo nacionalno histerijo ob Mercatorju (februar 2011)

Igor Bavčar ima prav – Mercator ne more rešiti živilcev (november 2008)

Solarni mrk in trgovinska vojna s Kitajsko

Črt Kostevc

Evropska komisija je 4. junija proti kitajskemu uvozu fotovoltaičnih panelov in celic uvedla tako imenovane antidampinške oziroma izravnalne dajatve. Omenjene dajatve so kulminacija slabo leto dni trajajočega procesa preiskovanja kitajskega izvoza s strani Evropske komisije na pobudo ad hoc oblikovanega panožnega združenja proizvajalcev solarnih panelov (EU Pro Sun). Ti so septembra lani predložili dokaze, da naj bi kitajski proizvajalci solarne panele, celice in rezine na evropskem trgu prodajali pod »normalno« tržno ceno, s čimer je bila članom združenja povzročena neposredna gospodarska škoda. Komisija je zaradi ugotovitev nadzora uvedla začasno 11,8-odstotno uvozno dajatev, ki pa bo s 6. avgustom letos prešla v 47,6-odstotno. Šele ta naj bi namreč odražala zadostno kompenzacijo za škodo, ki jo »prodaja pod ceno« povzroča. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: