Nov nemški recept za izhod iz krize

Tudi nemški jastrebi spoznavajo, da z nasilnim varčevanjem režejo vejo, na kateri sedijo. Natančneje, uničujejo tuje povpraševanje, od katerega je odvisno nemško gospodarstvo. Tako je tudi Peter Bofinger, član neodvisnega sveta ekonomskih svetovalcev nemške vlade prišel z idejo, da bi morali pospešiti agregatno povpraševanje v evrskem območju. In sicer z namensko izdajo evrskih obveznic.

Takole pravi:

Čeprav je prvemu bankirju v EU Mariu Draghiju uspelo pomiriti trge in povrniti zaupanje v evro, se Evropa še vedno ni uspela iztrgati iz začaranega kroga recesije, je v Bruslju novinarjem dejal ekonomist Peter Bofinger. Nadaljevanje z varčevalnimi ukrepi, kar je vodilo večine vlad v evrskem območju, je po mnenju Bofingerja nevaren pristop. Namesto tega bi morali zdaj spodbuditi povpraševanje. To bi k evropski gospodarski rasti prispevalo dve odstotni točki v prihodnjih dveh letih, precej pa bi se zmanjšal primanjkljaj držav članic.

Bofinger zato za zagon evropskega gospodarstva predlaga:

  • javne investicije v energetiko in infrastrukturo,
  • vlaganja v obnovljive vire energije,
  • naložbe v energetsko učinkovite avtomobile in
  • vlaganja v energetsko učinkovitost stavb.

Projekte bi države financirale z izdajo evrskih obveznic v višini 200 milijard evrov. Denar bi bil na voljo po nizkih obrestnih merah, države pa bi bile kaznovane z izključitvijo iz programa, če ne bi upoštevale pravil.

Vir: Finance

Škoda, da nemški jastrebi do tega spoznanja niso prišli že pred tremi leti. Privarčevali bi si nekaj odstotkov izgubljene gospodarske rasti in številna delovna mesta ne bi bila izgubljena. Toda bolje kasno kot nikoli.

Vendar pustimo ob strani sentimentalnost – pri tem nemškem predlogu ne gre za nikakršno velikodušnost. Tudi ne gre zato, da bi se Nemčija s tem, ko bi “dovolila” izdajo skupnih namenskih evro obveznic  za financiranje vlaganj v infrastrukturo in učinkovito rabo energije, čemu odrekla ali da bi “žrtvovala svojo boniteto” za druge države. Nasprotno, nemški predlog je povsem običajen: drugim državam omogočiš ugoden kredit, da lahko kupujejo tvoje blago ali najemajo tvoja podjetja. Pri povečanih naložbah v infrastrukturo in energetske projekte se bo namreč največji del povpraševanja prelil k nemškim podjetjem, ki so glavni dobavitelji elektrostrojne opreme za železnice, dobavitelji lokomotiv in vlakovnih kompozicij, dobavitelji opreme za bolj učinkovito rabo energije, proizvajalci avtomobilov itd.

Tisti, ki ste brali moj zapis o ekonomskem morilcu Johnu Perkinsu, razumete, kaj je v ozadju “nenadnega” nemškega predloga. Gre samo za to, kako državam pomagati pri načrtovanju velikih infrastrukturnih projektov in pri pridobivanju ugodnih mednarodnih virov financiranja – seveda z namenom, da posle dobijo izbrane – tokrat nemške – korporacije.

8 responses

  1. Evropske obveznice so sicer cool. Ampak zakaj bi nemci pristali na to, da njihovo boniteto (ki ipak ni zastonj) koristijo drugi. Saj sicer sami lepo zaslužijo z razliko. Za Slovenijo pa itak ni vprašanje. Močno za in to takoj.

  2. Spoštovani gospod Jože, za Vas imam vprašanje: kako bi komentirali izjave Axla Kaiserja (intervju v Reporterju) v zvezi s to problematiko? Če sem s s svojim zelo omejenim razumevanjem ekonomskih vprašanj razumel prav, bi se gospod ob tej napovedi naravnost zgrozil. Kaj menite?

  3. Kako naj komentiram nekaj, česar ne poznam? Pošljite članek ali v citatu navedite izjave dotičnega gospoda.

    • No, tako pomembno pa vseeno ni, da bi s tem izgubljal čas – nenazadnje sem želel le prijetno pokramljati. Kakor koli že, gospod je zelo podobne ideje izrazil tudi v intervjuju za Siol (vsebine na Siolu berete?), tako da s splošnim vtisom o njegovem ideološkem diapazonu ne bi smelo biti težav. Je pa (spet, poudarjam, za popolnega laika na tem področju) njegov pogled šokantno drugačen od denimo N. Klein in njene doktrine šoka. Zanimivo.

%d bloggers like this: