Resolucija o razvoju slovenske logistike

Resolucija

Danes je bila na Ekonomski fakulteti predstavljena Resolucija o razvoju slovenske logistike in transportni infrastrukturi. Namen resolucije je pokazati na pomen transportne in logistične dejavnosti za razvoj slovenskega gospodarstva in v okviru tega zbrati potrebne infrastrukturne projekte in ovrednotiti investicije v prometno infrastrukturo ter njihove narodnogospodarske učinke. Iz resolucije izhaja troje:

Prvič, potrebno prometno infrastrukturo je mogoče izgraditi z relativno majhnimi vlaganji (letno okrog 410 mio evrov), in sicer po modelu 60 (država) : 20 (zasebni sektor) : 20 (EU sredstva).

Drugič, vlaganja v prometno infrastrukturo lahko pomembno prispevajo k zagonu gospodarstva.

In tretjič, ura je minuta čez dvanajst: če vlada ne bo hitro reagirala z vlaganji v prometno infrastrukturo, bodo blagovni tokovi Slovenijo zaobšli – z vsemi posledicami za gospodarsko specializacijo in razvoj.

(Kopija predstavitve je dosegljiva s klikom na zgornjo sliko)

Update:

Zapis Nataše Koražija v Financah:

“Nimamo konkretnih ukrepov za zagon gospodarstva. Ko zasebni sektor nima denarja za naložbe, je pomembno, da javni sektor investira in ustvarja delovna mesta. Z naložbami v rangu med 350 in 450 milijoni na leto bi ustvarili pomemben učinek na gospodarstvo,” pravi Jože P. Damijan. Po njegovi oceni nimamo prav veliko primerjalnih prednosti razen zemljepisne lege, zato bi morali nujno takoj sprejeti resolucijo, ker vsi okoli nas že trdo delajo na tem, da nas izrinejo iz zemljevida.

Marko Brezigar iz Slovenskih železnic pa je ocenil, da smo prepočasni, zato se bo logistični kolač v prihodnje delil drugače, kot se danes.

Infrastrukture se ne prodaja, pravi Jože P. Damijan, ki bi se, če bi o tem odločal, odločil proti prodaji Luke Koper, podprl pa prodajo Aerodroma. Pri tem je kot primer dobre prakse izpostavil turški nakup skopskega letališča. Spomnimo, turški operater TAV je na skopskem letališču Aleksander Veliki za sto milijonov evrov zgradil nov terminal v velikosti 40 tisoč kvadratnih metrov in povečal zmogljivosti na štiri milijone potnikov. Za 500 metrov so tudi podaljšali vzletno stezo, zgradili skladišče za tovor, upravno stavbo in parkirišča. Po Damijanovi oceni smo zdaj imeli državno infrastrukturo in državne operaterje, ki so zavirali razvoj. “Preklinjam, ko se moram vozit na letališče v Benetke ali München, enako preklinjam, ko mi Adria Airways za 500 evrov prodaja kozarec vode na letu za Bruselj”, pravi Damijan. Tako kot so potniki šli na letališča v tujino, bomo zdaj izgubili tovor, ki se bo preusmeril na bolj konkurenčne koridorje.

Na predstavitvi resolucije so veliko govorili tudi o dobrih praksah gradnje infrastrukture v Španiji. Pri tem ostaja odprto vprašanje, zakaj ima Španija kljub odličnim železnicam in cestam te prazne, gospodarstvo pa sesuto. “Kaj pa je alternativni program oživljanja slovenskega gospodarstva? Osebno ga ne vidim. Če nam ne uspe uvrstiti Slovenije na TEN-T koridor, bo logistika v Sloveniji močno prizadeta. Res pa je, da je treba poleg naložb v infrastrukturo poskrbeti tudi za distribucijska središča. To so vzvodi za zagon gospodarstva, niso pa edini. Podobne resolucije potrebujemo tudi za druge dele gospodrstva, ki naj odgovorijo na vprašanja razvoja slovenskega gospodarstva do 2050. Španijo smo izpostavili kot primer vodenja in nadzora gradnje javne infrastrukturem in ne vodenja države”; pravi Aleš Groznik.

In kdo so po Groznikovi oceni zasebni investitorji v infrastrukturo? “Pri vseh podjetjih je treba ločiti infrastrukturni in storitveni del in privatizirati storitvenega. Vse storitvene segmente lahko oddamo v koncesijo. To velja tako za železnice, aerodrom in konkurenco Luki Koper. Problem pa je upravljanje. Na posvet smo denimo povabili tudi predstavnika Soda, a se ni odzval,” pravi Aleš Groznik.

%d bloggers like this: