Študirati se še vedno splača, čeprav donosnost pada

Tjaša Bartolj, Sašo Polanec

Ob povečevanju vpisa na višje in visokošolske programe se mnogi sprašujejo, ali se dijaki odločajo za nadaljevanje izobraževanja samo zato, “ker to počnejo vsi”, oziroma ali je njihova investicija, ki nekaj let zahteva višje izdatke in trud, kasneje pa višjo pričakovano rento do konca delovne dobe, tudi ekonomsko upravičena.* Nadaljujte z branjem

Kako minister Turk ve, da je družboslovcev preveč? Saj ne ve…

Sašo Polanec

Vlada naj bi se pri odločitvi, da zmanjša vpisne kvote za družboslovne fakultete, zanašala na neke podatke. Kar je bilo mogoče razbrati iz besed ministra Turka, je, da je bil domet analiz v tem, da so primerjali število vpisanih in diplomantov v Sloveniji in drugih državah EU. Takšna statistika je seveda – kot se za slovensko vlado spodobi – napačna. Naj pojasnim zakaj. Nadaljujte z branjem

Slika dneva: Korupcija in nezaupanje v politiko

Včerajšnji neodstop predsednika vlade Janeza Janše in prvaka opozicije Zorana Jankovića zaradi obtožb Komisije za preprečevanje korupcije o kršenju protikorupcijske zakonodaje, sumov zlorabe položaja in nepojasnjenih virih prihodkov, bo imela daljnosežne posledice. Postavlja nove politične standarde. Medtem ko v zahodnih demokracijah politiki odstopijo, ko mediji objavijo že, da niso v dovoljšnji meri spoštovali tuje intelektualne lastnine (prepisovanje diplom in doktorskih disertacij), kaj šele če se proti njim pojavijo medijske obtožbe glede koruptivnega delovanja, pa Janša in Janković vesoljni javnosti sporočata, da koruptivnost ni na listi dejanj, zaradi katerih bi morali (slovenski) politiki zapustiti politiko. Nič čudnega, saj so v SDS potrebovali štiri leta, da je odstopil poslanec, ki mu je bilo dokazano, da je goljufal pri izpitu iz tujega jezika. Nemški obrambni minister je denimo odstopil v nekaj tednih po medijskih objavah o plagiatorstvu. Nadaljujte z branjem

Janković je zamudil izvrstno priložnost, da Janšo stisne v kot

Slovenska politična levica ničesar ne sovraži bolj od Janeza Janše. Naredila bi vse, da bi Janša izginil iz politike. Da bi se scvrl v peklu. Predvsem pa, da bi se prav zdaj, v tej fazi, umaknil z izvršne politične funkcije in da bi prišlo do spremembe na oblasti. No, če je to njena največja želja, je levica danes zapravila izvrstno priložnost, da Janšo k temu posredno prisili. Če bi Zoran Janković danes na podlagi temeljitega strateškega razmisleka – v luči spoštovanja institucij pravne države ter spoštovanja visokih etičnih standardov – odstopil s funkcije župana in predsednika stranke, bi prenesel pritisk javnosti na Janšo, da naredi podobno. Janši bi dal zanko okrog vratu. In Janša bi imel hude težave, da se iz te zanke izmakne. * Nadaljujte z branjem

Lani manjši primanjkljaj, vendar ne zaradi varčevanja

Bine Kordež

Pred dnevi smo lahko prebrali dokaj pozitivno objavo Statističnega urada Republike Slovenije o pomembnem znižanju primanjkljaja sektorja države. Ta se je od 7,3 % BDP v prvih devetih mesecih leta 2011 znižal na 4,5 % v enakem obdobju lani. V vsej poplavi negativnih informacij, so takšni izračuni ter predstavitve zelo dobrodošli. Kakorkoli je ekonomija eksaktna znanost, igra psihologija in percepcija tudi pri strokovnih institucijah dokaj močno vlogo. Kot so imele določene domače izjave in odločitve močan negativen vpliv na oceno sposobnosti Slovenije za izhod iz krize, so nekatera zadnja dogajanja to sliko precej obrnila. Beležimo kar precejšnje izboljšanje ratinga Slovenije v očeh mednarodne finančne javnosti, kar se konkretno kaže predvsem v znižanju zahtevane donosnosti na naše obveznice. In to kljub temu, da do kakih pomembnejših sprememb v realnem smislu niti ni prišlo. Nadaljujte z branjem

IMF priznava napako, čeprav bi mu vsaka gospodinja znala to že vnaprej povedati

Mediji so se včeraj razpisali o tem, da sta glavni ekonomist IMF Olivier Blanchard in kolega Daniel Leigh v “pismu priznala napake pri predvidevanju učinkov varčevalnih ukrepov za evropske države“. V bistvu gre za to, o čemer sem v Polomu varčevanja za vsako ceno pisal že v začetku novembra, ko sem povzel ugotovitve iz oktobrskega World Economic Outlook 2012, kjer je IMF spoznal napako in priznal, da so lahko varčevalni ukrepi v določeni konstelaciji škodljivi in da lahko države poženejo v recesijo. V vmesnem času sta Blanchard in Leigh še enkrat “zavrtela podatke”, naredila številne teste robustnosti in v working paperju IMF potrdila ugotovitve iz oktobra. No, resnici na ljubo sta ugotovila to, kar bi jima (nam) lahko že vnaprej povedala vsaka povprečno inteligentna gospodinja. Nadaljujte z branjem

Andrej Baričič o sistemski korupciji

Poglejmo ureditev popoldanskega dela zdravnikov. Prepričan sem, da bi zdravniki morali imeti možnost opravljati več in dodatno plačanega dela v matičnih javnih zavodih, torej tudi v UKC. V nasprotju s tem pa so zakonodajalec, ministrstvo in zdravstvena blagajna v nekem obdobju po osamosvojitvi z roko v roki podpirali predvsem zasebno zdravstveno iniciativo. Z geslom, da lahko večjo učinkovitost zagotovita samo zasebna lastnina in trg, so pospešeno podeljevali koncesije posameznikom in organizacijam, ti pa niso izpolnjevali pogojev, ki jih narekuje zdrava kmečka pamet. Nadaljujte z branjem

Razlike med fiziko in ekonomijo: kot da bi fizike prepričevali, da je obstoj Higgsovega bozona neumnost?

Aljoša Feldin

Nedavno sem se v družbi prijateljev znašel na branikih ekonomske znanosti. Začelo se je s floskulami o trenutni krizi, se nadaljevalo preko tega, da so vsega krivi ekonomisti, in končalo s tem, da ekonomija pa res ni znanost. Slednje pogosto slišim od ljudi z naravoslovno-tehnično izobrazbo, tako da sem kot fizik po osnovni izobrazbi, sklenil spisati nekaj misli o primerjavi ekonomije in fizike, dveh znanosti, ki sta na prvi pogled precej različni. * Nadaljujte z branjem