Koliko ideologije lahko stlačimo v eno enačbo?

Ekonomija si je po drugi svetovni vojni nekako prisvojila primat v hierarhiji ved z vidika njihove pomembnosti za družbeni razvoj. Še več, z ekscesivno matematizacijo ji je uspelo celo nadeti plašč tehnicizma. Torej avreolo nezmotljivosti. Kajti ko neko stvar zapišemo v enačbo, to postane aksiom. Torej resnica, o kateri ne dvomimo, ker je samoumevna. V enačbi, zlasti če smo do nje prišli po seriji matematičnih operacij, ne more biti nič drugega kot resnica. 2 + 2 je lahko enako samo 4 in nič drugega. Zato v ekonomiji, zapisani v matematičnih enačbah, ne more biti ideologije. Tako kot ne more biti ideologije v sistemu diferencialnih enačb, ki denimo v fiziki opisujejo dinamiko plinov v ozračju.

Nič ne bi moglo biti bolj zavajujoče od tega. Tudi če pustimo ob strani sodobne filozofske razprave. Denimo nedavno priznanje Francisa Fukuyame, da se je pred dvajsetimi leti, ko je napovedal konec zgodovine in ohranitev samo enega, apolitičnega, liberalnodemokratskega in prostotržnega kapitalističnega sistema, zmotil. Ali pa trditev Slavoja Žižka, da znanost ni nevtralna, da znanost ni nevtralni nosilec materialne resnice. Nadaljujte z branjem→

Kako resno jemati fiskalno pravilo?

Vlada je prejšnji teden predlagala zakon o fiskalnem pravilu, ki naj bi nadomestil prejšnji predlog zakona o isti zadevi. Oba naj bi poskušala zadostiti obveznosti iz 148. člena ustave, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Vendar pa je pot do tega cilja v obeh aktih zelo različna. Je to pomembno?

Je, vendar ne tako zelo, kot bomo videli v nadaljevanju. Medtem ko je prejšnji predlog zakona določal, da se dovoljena rast javnofinančnih izdatkov vseh sektorjev države v določenem letu določa na podlagi predpisane formule (t.i. švicarska formula), pa novi zakon ne določa nobene formule. Nadaljujte z branjem→

Vikend branje

 

Kdo se boji davčnih blagajn?

jpd's avatarDAMIJAN blog

Andrej Mertelj

Količina spina, ki se ustvarja na temo davčnih blagajn v zadnjih nekaj mesecih, je presegla mejo dobrega okusa. Zakaj so deležne tolikšnega nasprotovanja in odkritih oziroma prikritih negacij, mi ni jasno. Včasih pomislim, da se pod gladino skriva ledena gora, ki je danes ne vidimo, bi pa ob vpeljavi transparentnosti in enakih pravil za vse pokukala na površino in razkrila do zdaj neznane privilegirance.

View original post 855 more words

Čas samospraševanja: kaj nas je kriza naučila?

Mark Thoma si izprašuje vest in se sprašuje, katere mite mu je razbila sedanja Velika recesija. Denimo, da “pumpanje” velikih količin denarja v gospodarstvo s strani centralne banke nujno vodi v visoko inflacijo ali da sta monetarna in fiskalna politika na dolgi rok nevtralni – da ne moreta vplivati na strukturno raven proizvodnih kapacitet ali na naravno stopnjo brezposelnosti. Thoma pa priznava tudi, da ga je sedanja kriza naučila, da je treba ukrepe ekonomske politike prilagoditi bolezni – torej oblikovati pravilen mix ekonomskih politik.

Nadaljujte z branjem→

Je sledenje sledilcem lahko ključ do uspeha?

Črt Kostevc

Nas mora skrbeti, da se slovenski mediji niso niti zdrznili ob letošnji objavi evropske komisije o inovacijski dejavnosti članic (Innovation Union Scoreboard 2014)? V končni fazi nam ne prinaša nič pretresljivega. Naše stanje ni alarmantno. Ne čaka nas poostreni nadzor inovacijske dejavnosti, nihče nas ne primerja z Grčijo, nikogar ne skrbi, ali smo uničili prihodnost naših otrok. Še vedno se uvrščamo med inovacijske sledilce v varnem zavetju evropskega povprečja. Primerjava z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi članicami Unije nas slika celo v zelo pozitivni luči. Vse je torej videti zelo solidno, če že ne odlično.
Nadaljujte z branjem→

Ali sploh vemo, zakaj nam raste BDP?

Bine Kordež

Na teh straneh sem že večkrat pisal o problemu izračunavanja rasti BDP. Najbolj običajen je prikaz izdatkovne strukture (delež različnih vrst potrošnje – prebivalstva, države, investicij ter neto menjave s tujino), kjer pa je uvoz v celoti odštet od izvoza ne glede na to, pri kateri potrošnji je uvozno blago porabljeno. Zaradi tega ob rasti uvoza precenjujemo vpliv domače potrošnje na spremembe BDP (in obratno). Zato poglejmo, kaj se dejansko dogaja z letošnjo rastjo BDP, torej katera potrošnja spodbuja hitrejšo rast. Nadaljujte z branjem→

Trošarine na sladke pijače, vinogradniki pa spet »židane volje«

Jure Jež

Danes je bil spet en turoben jesenski dan z obilo potencialnega negativizma, vendar so novice z aktualnega političnega parketa malo boljše. Vlada in sindikati javnega sektorja so našli skupni jezik in jutrišnja »manifestacija« sindikalne moči je odpovedana oziroma prestavljena na kakšen drug politično »primernejši« trenutek.

Vendar pa me ob pregledu novic na portalih dnevnega časopisja spet zmoti članek »Sladke pijače – Davek bodo plačali kupci«. Še posebej zato, ker se je v preteklem tednu razširila neformalna novica iz dobro obveščenih virov blizu finančnega ministrstva, da so naši vrli financarji ugotovili, da predvideni izplen osmih mio evrov ne odtehta vseh problemov, ki jih bo uvedba davka na sladke pijače prinesla. Nadaljujte z branjem→